Ste se kdaj vprašali, kje se nahaja točka na zemljevidu, ki je najbolj oddaljena od ponorelega sveta? Tristan da Cunha ni kraj, kamor bi popotnik zašel po naključju. Gre za majhen vulkanski otok sredi južnega Atlantika, ki dobesedno kljubuje pojmu razdalje. Od najbližje celine, afriške obale, ga loči skoraj tri tisoč kilometrov oceana, natančneje 2810 kilometrov. Pot do tja bolj spominja na pravo ekspedicijo kot na turistično potovanje, saj otok nima letališča.
Kdor želi obiskati to izolirano skupnost, mora sprejeti počasnost in se prepustiti milosti in nemilosti morja. Ladja pluje več dni skozi eno najbolj nemirnih voda na svetu, preden se na obzorju končno prikaže temna, monumentalna gmota skal. Tudi takrat pristanek ni zagotovljen, saj visoki valovi in močan veter pogosto odločajo o tem, kdo bo sploh stopil na kopno. Kljub surovim razmeram pa tam že stoletja vztraja majhna, a trdoživa skupnost.
Na otoku obstaja le eno naselje z imenom Edinburgh of the Seven Seas (Edinburgh sedmih morij). Tamkajšnje življenje spominja na bivanje v veliki razširjeni družini. Vseh 245 prebivalcev si deli isti prostor, iste ulice in pogosto tudi ista priimka. Otroci obiskujejo šolo s tistimi, s katerimi bodo kasneje delali in si verjetno ustvarili družino. Izbira partnerjev je sicer omejena, a občutek pripadnosti je izjemno močan.
Posebnost tega kraja je popolna odsotnost kriminala. Prebivalci vrat svojih domov ne zaklepajo, saj medsebojno zaupanje nadomešča ključavnice in alarme. Čeprav je internetna povezava nezanesljiva in stik z zunanjim svetom omejen, domačini ne pogrešajo sodobnega vrveža. Njihov vsakdan narekujejo preprosti rituali: obdelovanje polj krompirja, ki so zaradi vetra zaščitena s kamnitimi zidovi, reja goveda in lov na jastoge. Družabno življenje se odvija v lokalnem pubu The Albatross, imajo pa tudi majhno bolnišnico in šolo.
Vulkan, ki je skoraj uničil sanje
Zanimivo je, da na otoku živita le dva prebivalca, ki tam nista bila rojena: moški in ženska, ki sta se pred leti poročila z domačini in se odločila ostati. Občasno se jim pridružita še zdravnik in učitelj iz Velike Britanije, saj otok spada pod britansko prekomorsko ozemlje. Zgodovina otoka je pestra; leta 1506 ga je odkril Portugalec Tristão da Cunha, kasneje pa so ga prevzeli Britanci, ki so tam namestili stražo za varovanje Napoleona na sosednji Sveti Heleni.
Življenje na otoku pa ni brez nevarnosti. Nad naseljem se dviga vulkan Queen Mary's Peak, ki je leta 1961 ponovno izbruhnil. Takrat so morali celotno prebivalstvo evakuirati v Veliko Britanijo, a ljubezen do doma je bila močnejša od udobja modernega sveta. Dve leti kasneje se je večina otočanov vrnila. Danes obiskovalce že od daleč pozdravi bela silhueta cerkve sv. Jožefa z rdečo streho, ki so jo domačini zgradili z lastnimi rokami. Ker nimajo stalnega duhovnika, nedeljske obrede vodijo kar sami. Tristan da Cunha morda ni za vsakogar, a za tiste, ki tam vztrajajo, predstavlja ves svet.
