Petek popoldne. Gneča v garažni hiši celjskega nakupovalnega središča Citycenter. Na voljo je več etaž, ki omogočajo parkiranje. Skupaj več kot tisoč parkirnih mest. Od tega 42 invalidskih. Polno zasedeno pritličje najstnici, ki sta prišli v nakupovalni center, spodbudi, da avtomobil brez slabe vesti parkirata na mestu, namenjenem invalidom. Tabla, ki stoji pri vsakem od invalidskih parkirnih mest v garažni hiši, nosi pomenljivo vprašanje: "Zasedli ste moje parkirno mesto. Prevzamete tudi mojo invalidnost?" To ju ne zmoti. Čeprav elektronski števec kaže, da je v zgornjih etažah več kot 400 prostih mest, izbereta invalidski prostor v pritličju. Kakšen je razlog? Bližina vhoda? Preveč časa, ki bi ga porabili za iskanje ustreznega prostora?
Drugi primer: celjsko mestno jedro. Moški, ki dela v eni od restavracij, ima na parkirnem mestu, namenjenem invalidom, skorajda abonma. Naj bodo druga mesta zasedena ali ne, vselej izbere invalidski parkirni prostor. In zakaj ga mestno redarstvo še nikoli ni oglobilo? Ker ima vselej pravilno, čeprav neupravičeno, nameščeno invalidsko kartico. Po osemurnem delovniku se mirno vrne po svoj avtomobil. Zgodba, ki se ponavlja iz dneva v dan.
V povprečju ima kršitelj avto srednjega cenovnega razreda
Primera, ki nikakor nista osamljena. Snežana Delakorda, ki v celjskem Citycentru skrbi za odnose z javnostmi, pravi, da je celotna garažna hiša pod videonadzorom. "Opravljamo sprotni nadzor nad nepravilno uporabo parkirnih mest, namenjenih za invalide. Uporabo teh parkirišč nadziramo tudi fizično, z rednimi obhodi varnostne službe." V primeru napačno uporabljenega parkirnega mesta kršitelja največkrat pozovejo preko centralnega ozvočenja, da umake vozilo. "Kazenskih sankcij ne izvajamo, saj ugotavljamo, da je prej omenjeni pristop dovolj učinkovit," doda. In namen z opozorilnimi tablami? Je dosežen? "Ugotavljamo, da smo pri večini dosegli svoj namen, seveda pa se še vedno najde kak brezvestni voznik, ki mu je tudi za takšne napise malo mar," pripoveduje Snežana Delakorda.
"Zasedli ste moje parkirno mesto. Prevzamete tudi mojo invalidnost?"
Invalidskih parkirnih kartic okoli sto
Opravičila za neupravičeno parkiranje na invalidskih prostorih ni. "Na policiji imamo ničelno toleranco do kršiteljev, ki neupravičeno parkirajo na mestih, ki so namenjena invalidom," pogovor začne Milena Trbulin s Policijske postaje Celje. Natančnega števila klicev občanov, ki opozarjajo na voznike, ki neupravičeno parkirajo na invalidskih prostorih, ne morejo posredovati, ker tovrstnih evidenc ne vodijo. "Imamo pa spletni program, tako imenovano e-naznanitev, na katero smo v letu 2017 prejeli pet naznanitev. Vsem kršiteljem smo izdali odločbe v hitrih postopkih." Trbulinova ocenjuje, da je kršiteljev, ki jih vsako leto zazna policija, med 20 in 30.
Izkušnja slepega z zasedenimi mesti
Če opozorilne table, opozorila policije, redarstva in mimoidočih ne zaležejo, morda najbolj zaleže izkušnja nekoga, ki ga nepravilno parkiranje najbolj prizadene. Sebastjan Kamenik je slep od rojstva. "Kljub slepoti živim polno življenje, ukvarjam se s humorjem, pišem besedila in pesmi, veseli me tudi amatersko igralstvo," pove. Zaradi slepote sam ne more voziti, zato ga po opravkih mnogokrat peljejo drugi. "Seveda se je tudi meni že kdaj zgodilo, da nekdo, ki me je pripeljal, ni mogel parkirati zaradi tega, ker je zasedal prostor nekdo, ki do njega ni upravičen." Prepričan je, da pri neupravičenem zasedanju invalidskih parkirnih mest redarji ne bi smeli poznati opravičila. "Žal je tako, da dokler ne zadene nas samih ali naših najbližjih, smo do problematike napačnega parkiranja na invalidskih mestih ravnodušni in nas takšne stvari ne ganejo. Seveda se ljudje zgražajo in zmerjajo iz naslonjačev, tudi oko se komu zasolzi, ko izve za kakšno ganljivo in pretresljivo zgodbo. A to so le hipni nagibi, že naslednje minute razmišljajo tako, kot so, preden so nekaj videli, slišali, prebrali," kritično zaključi Kamenik.
