
Očitki iz obtožnice niso resnični, kaznivih dejanj, ki mi jih očita tožilstvo, nisem storil, zato vas, spoštovana predsednica senata in sodni senat, prosim, da me ne obsodite za nekaj, česar nisem storil," je na vnovičnem sojenju na ljubljanskem okrožnem sodišču v tako imenovani zadevi Balkanski bojevnik v svoji zaključni besedi povedal prvoobtoženi Dragan Tošić.
Sodišče je najprej poslušalo še kratke zaključne govore obtoženih, še prej pa so odvetniki šestih obtoženih ugovarjali predlogu tožilstva, da se jim ob izreku visokih zapornih kazni izreče pripor. Po tem se je sojenje zaključilo, sodba bo obtoženim izrečena v torek ob 12. uri.
Obtoženi zanikajo očitke
Da niso krivi trgovanja z drogo in sodelovanja v mednarodni hudodelski kriminalni združbi Darka Šarića, ki se ga je oprijel vzdevek balkanski narkokralj in ki mu sodijo v Beogradu (poteka že tretje sojenje, odkar se je Šarić pred štirimi leti predal srbskim organom pregona), so v zaključnih besedah zatrjevali tudi drugi obtoženi, Dragan Bjelkaš, zakonca Suzana in Jakob Remškar, Peter Khermayer, brata Miralem in Mirzet Lucević, Boštjan Kopčič, Robert Šabić, Đemajli Manđuka, Valter Abramović in Tadej Poljak. Vsi ti, skupaj s Tošićem, so bili na prvem sojenju oproščeni. Marko Bubljić in Dejan Zupan, ki sta bila pravnomočno obsojena na po 15 let zapora že po prvem sojenju in prestajata kazen v zaporu na Dobu, nista ničesar povedala v svojih zaključnih besedah. Njima in Sandri Udrih, na prvem sojenju je obsojena na osem let zapora in je kazen že odslužila, tožilstvo tokrat očita le sodelovanje v hudodelski kriminalni združbi.
Skupaj z naštetimi bi morali soditi še Anesu Selmanu, že pravnomočno obsojenemu na 15 let zapora, a je po prvem sojenju zbežal v Bosno in Hercegovino. Tam je zaprt, ker naj bi se bil prav tako ukvarjal s trgovanjem z drogo. Na vnovičnem sojenju pa v obtožnici ni več Zdenke Kondić, ki je bila na prvem sojenju oproščena.
Tožilki specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar in Mateja Gončin sta v zaključnih besedah, ki sta jih imeli prejšnji teden, za nekatere obtožene predlagali izrek visokih zapornih kazni in ponovno odreditev pripora, če bodo obsojeni. Po njunem mnenju obstaja bojazen, da bodo, če ne bodo pristali v priporu po izreku sodbe, zbežali v tujino in da torej obstaja priporni razlog begosumnosti. Odreditev pripora sta predlagali za Tošića, Beljkaša, Remškarja, Miralema in Mirzeta Lucevića ter Khermayerja.
Obramba ugovarja predlogu za pripor
Odvetnik Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa Dragana Tošića, je v ugovoru na predlagani pripor za njegovega klienta med drugim dejal, da samo predlagana visoka zaporna kazen še ne more biti razlog za odreditev pripora. "Lahko razumem, da je tožilstvo predlagalo pripor za mojega klienta in še nekatere obtožene, ker se boji, da bi se ponovila zgodba s prvega sojenja, ko je tožilstvo po izreku sodbe pozabilo predlagati pripor za Anesa Selmana, ki je bil tedaj obojen na daljšo zaporno kazen, in je po sojenju zbežal. Prav tako nismo pričakovali, da bo tožilstvo za mojega klienta predlagalo izrek oprostilne kazni, čeprav sodišču ni ponudilo dokazov o njegovi krivdi. Presenečeni smo bili le, da je predlagana kazen enaka kot na prvem sojenju, čeprav je bila na vnovičnem sojenju nekoliko spremenjena obtožnica, in mojemu klientu ne očita več toliko domnevnih kriminalnih dejavnosti kot na prvem sojenju. Vendar pa je Dragan Tošić skupaj z drugimi obtoženimi dokazal, da ni begosumen in da ne bo nikamor zbežal. Živi in dela v Ljubljani, je podjetnik, ima tri mladoletne otroke, prišel je na vse obravnave, bilo jih je kar 128, nikoli se ni izmikal sojenju. Prišel bo tudi na izrek sodbe, ne glede na to, kakšna bo, in ne glede na morebitno odreditev pripora," je poudaril odvetnik Koščak. Podobno so povedali tudi odvetniki preostalih obtoženih, za katere je tožilstvo predlagalo odreditev pripora ob morebitnem izreku obsodilnih sodb.
Damijana Žišt





