Začenja se najbolj razklana Evrovizija: Dunaj pričakuje proteste, nekateri pa se sprašujejo, kaj Izrael sploh počne tam

Začelo se je, a v Sloveniji se trenutno zdi, kot da je Pesem Evrovizije nekaj, kar smo pustili v svojih prejšnjih življenjih. Največji evropski glasbeni izbori je skoraj povsem izginil z radarja medijev in zanimanja javnosti. Leto bojkota pravzaprav preživljamo brez ... večjih bolečin. In Slovenci še zdaleč nismo edini.  

Pesem Evrovizije 2026 spremljajo izjemne politične napetosti in bojkot nekaterih držav zaradi sodelovanja Izraela. Javne radiotelevizije v Slovenija, na Irskem in v Španiji so se odločile, da tekmovanja letos ne bodo niti prenašale, ob tem pa poudarjajo, da gre za protest proti politiki izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in vojni, genocidu v Gazi, ne pa proti judovskemu narodu.

Namesto Evrovizije Glasovi Palestine

Direktorica RTV Slovenija Natalija Gorščak je medtem tudi za Politico pojasnila, da odločitev predstavlja politično sporočilo proti ravnanju izraelske države. Slovenski gledalci bodo namesto evrovizijskega spektakla spremljali poseben program Glasovi Palestine, v katerem bodo predstavljene osebne zgodbe Palestincev in širši kontekst dogajanja na Bližnjem vzhodu. Program bo po besedah Gorščakove vključeval tudi izraelske aktiviste, ki opozarjajo na pravice Palestincev.

Tudi španska RTVE in irski RTÉ letos ne bosta predvajala Evrovizije. Na Irskem bodo v času finalnega večera namesto tekmovanja predvajali humoristično serijo Father Ted, v kateri duhovnika pripravljata pesem za izmišljeno tekmovanje, podobno Evroviziji.

Bojkot je povezan z vojno v Gazi, ki je izbruhnila po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra 2023. V napadu je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, večinoma civilistov, številni pa so bili zajeti kot talci. Izraelski vojaški odgovor v Gazi je povzročil obsežno humanitarno krizo, množično razseljevanje prebivalstva in uničenje velikih delov območja.

Zaradi izraelskega sodelovanja so se letos z Evrovizije umaknile tudi Nizozemska in Islandija, vendar njuni javni televiziji kljub temu nameravata prenašati tekmovanje. Število sodelujočih držav je tako padlo na najnižjo raven v več kot dveh desetletjih.

Ob tem se je ponovno odprlo tudi vprašanje, zakaj Izrael sploh sodeluje na Evroviziji, če geografsko ne leži v Evropi. Razlog je članstvo izraelske radiotelevizije v Evropski radiodifuzni zvezi (EBU), ki organizira tekmovanje. Evrovizija namreč ni omejena zgolj na evropske države, ampak na aktivne članice EBU-ja.

Kaj Izrael sploh počne na Evroviziji?

Izrael na Evroviziji nastopa že od leta 1973 in sodi med uspešnejše države v zgodovini tekmovanja. Doslej je zmagal štirikrat. Prvo zmago je dosegel leta 1978 v Parizu s skladbo A-Ba-Ni-Bi izvajalca Izarja Cohena in skupine Alphabeta. Že leto pozneje je v Jeruzalemu slavila še zasedba Milk and Honey s pesmijo Hallelujah. Velik odmev je povzročila tudi zmaga transspolne pevke Dane International leta 1998 s pesmijo Diva, zadnjo zmago pa je Izraelu leta 2018 prinesla Netta s skladbo Toy.

Napetosti okoli izraelskega sodelovanja sicer niso novost. Že desetletja zaradi tega na Evroviziji ne sodelujejo nekatere arabske države, čeprav imajo pravico nastopa kot članice EBU-ja. Med njimi so pogosto omenjeni Libanon, Tunizija in Maroko.

Eden najbolj znanih incidentov se je zgodil leta 1978, ko je jordanska televizija med izraelskim nastopom prekinila prenos in namesto njega prikazovala posnetke cvetja. Ko je postalo jasno, da bi Izrael lahko zmagal, so prenos povsem ustavili, jordanski mediji pa so nato kot zmagovalko napačno razglasili Belgijo, ki je v resnici osvojila drugo mesto.

Letošnja Evrovizija tako ne poteka zgolj v znamenju glasbe, temveč tudi v senci političnih sporov, protestov in vprašanj o vlogi tekmovanja v času globalnih kriz. Kljub hudi razdeljenosti držav, pa se bo na Dunaju nocoj zgodil prvi rez.

Dunaj v pričakovanju propalestinskih protestov

V dunajski Stadthalle bo nocoj prvi polfinalni večer letošnjega 70. Tekmovanja za pesem Evrovizije, ki bo prinesel prvih deset predstavnikov, ki se bodo na sobotnem velikem finalu potegovali za evrovizijsko zmago. Skupno bo nocoj moč slišati in videti 17 skladb. Drugi polfinalni večer z 18 nastopajočimi bo v četrtek.

V prvem polfinalnem večeru bodo nastopili predstavniki Moldavije, Švedske, Hrvaške, Grčije, Portugalske, Gruzije, Italije, Finske, Črne gore, Estonije, Izraela, Nemčije, Belgije, Litve, San Marina, Poljske in Srbije.

Avstrija kot država gostiteljica in velika četverica - Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo - se neposredno uvrstijo v veliki finale. Se pa bosta Nemčija in Italija predstavili na prvem polfinalnem večeru, Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo pa v drugem. Takrat imajo te države tudi pravico do glasovanja.

Deseterica najboljših držav iz vsakega polfinala bo izbrana na podlagi glasovanja občinstva ter gledalcev in poslušalcev po vsem svetu in strokovne žirije. V veliki finale 70. Tekmovanja za pesem Evrovizije, ki bo v soboto, se bo na tak način uvrstilo 20 držav. Največja sprememba letošnje Evrovizije v primerjavi z lanskim letom je tako prav vrnitev glasov žirije v oba polfinalna večera. Lani so bile namreč v obeh polfinalnih večerih skladbe za finalni večer izbrane izključno na podlagi glasov občinstva. Razmerje med glasovi žirije in glasovi občinstva pa bo, tako kot to velja za veliki finale, 50:50. Stavnice največ možnosti za evrovizijsko zmago letos pripisujejo Finski, Grčiji in Danski.

Letos ni prvič, da bi se katera država iz takšnih ali drugačnih razlogov odločila za bojkot tekmovanja, se pa je Tekmovanje za pesem Evrovizije tokrat zaradi pozivov po izključitvi Izraela znašlo sredi ene najresnejših kriz doslej.

Ker bo v prvem polfinalnem večeru nastopil tudi izraelski predstavnik Noam Bettan s skladbo Michelle, bodo na Dunaju danes pripravili propalestinske proteste. Po napovedih organizatorjev je pričakovati približno 500 udeležencev. Za četrtkov drugi polfinalni večer in sobotni veliki finale pa so napovedani propalestinski protesti s približno 3000 udeleženci. Za varnost bo v času evrovizijske vročice na Dunaju vsak dan skrbelo več sto pripadnikov varnostnih organov. Lani je v švicarskem Baslu slavil avstrijski pevec JJ z operno balado Wasted Love.