Tjaša Gajšek
Kot avtorica je začela s poezijo v poznih najstniških letih, pozneje pa je pisala predvsem literaturo za otroke. Njene so številne radijske igre, pravljice za lahko noč, uganke in dramska besedila.
Kadar je bralka in ne pisateljica, je Ireni Androjna posebej všeč, če predhodno dogajanje v knjigi odkriva postopoma. "Tudi ljudi ne spoznavamo po njihovi biografski časovnici, ampak se nam razkrivajo po drobcih, vpogledih v njihovo ravnanje, razmišljanje in preteklost," je razmišljala v nedavnem intervjuju ob nominaciji za 30. nagrado večernica.
Za 12-letnega Jona, protagonista njenega mladinskega fantastičnega romana Jona na križišču svetov, je potlačenje preteklosti rezultat preživetvenega nagona. Beg iz nasilnega in čustveno negotovega družinskega okolja zanj pomeni začetek potovanja, ki se sočasno odvija dvakrat - skozi neznane svetove in potlačene spomine. Na tej poti ga sreča bralec, letos pa ga je srečala tudi žirija večernice, ki je nominacijo romana spremenila v nagrado.
V nadaljevanju preberite:
- Kako so letošnjo dobitnico večernice že v otroštvu privlačile pravljice, arhetipi, čarobnost in magija jezika.
- Zakaj jo pri pisanju bolj kot to, kar je vidno na prvi pogled, zanima "tisto, kar stoji izza tega".
- Kako je iz jezikoslovke, prevajalke, lektorice in učiteljice postala pisateljica. Njena prva knjiga je izšla že pred 30 leti.
- Kaj je urednica Alenka Veler prepoznala v Modrem otoku in zakaj je pri Joni največ dela zahteval prav fantazijski svet.
- Kako lahko fantazijska zgodba odpira zelo resnična vprašanja o nasilju, naravi, odnosih, tehnologiji in skupnem dobrem.
- Zakaj Androjna pri pisanju ne sledi strogo načrtu, ampak včasih občuti, da zgodba teče po svoje, ona pa teče za njo.
Za 12-letnega Jona, protagonista njenega mladinskega fantastičnega romana Jona na križišču svetov, je potlačenje preteklosti rezultat preživetvenega nagona. Beg iz nasilnega in čustveno negotovega družinskega okolja zanj pomeni začetek potovanja, ki se sočasno odvija dvakrat - skozi neznane svetove in potlačene spomine. Na tej poti ga sreča bralec, letos pa ga je srečala tudi žirija večernice, ki je nominacijo romana spremenila v nagrado.
V nadaljevanju preberite:
- Kako so letošnjo dobitnico večernice že v otroštvu privlačile pravljice, arhetipi, čarobnost in magija jezika.
- Zakaj jo pri pisanju bolj kot to, kar je vidno na prvi pogled, zanima "tisto, kar stoji izza tega".
- Kako je iz jezikoslovke, prevajalke, lektorice in učiteljice postala pisateljica. Njena prva knjiga je izšla že pred 30 leti.
- Kaj je urednica Alenka Veler prepoznala v Modrem otoku in zakaj je pri Joni največ dela zahteval prav fantazijski svet.
- Kako lahko fantazijska zgodba odpira zelo resnična vprašanja o nasilju, naravi, odnosih, tehnologiji in skupnem dobrem.
- Zakaj Androjna pri pisanju ne sledi strogo načrtu, ampak včasih občuti, da zgodba teče po svoje, ona pa teče za njo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
