"Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da v slovenski prostor prihajajo večinoma z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, odhajajo pa večinoma s srednjo šolo in več. Želeli bi, da družba bolje razume vlogo univerz, da zagotavljajo dovolj visoko izobraženih kadrov za slovenski trg, ne glede na to, od kod prihajajo. Žal z novim zakonom o visokem šolstvu nismo dobili povsem zadovoljive rešitve. Razumeti moramo, da mora biti internacionalizacija visokega šolstva projekt celotne družbe, ne samo univerz.
Naj to primerjam s športom: lastniki nekaterih slovenskih klubov so tujci, trenerji in igralci so tujci, vseeno pa jih imamo za naše, slovenske klube, ker igrajo pri nas, na naših zelenicah in igriščih. Pri športu razumemo, da če nimamo doma dovolj kakovostnih športnikov, jih pripeljemo iz tujine in jih tudi naturaliziramo. Če pa se to začne dogajati v znanosti in visokem šolstvu, se pogosto razume kot ogrožanje jezika, kulture … Ampak karkoli se ustvari na javni univerzi, je to 'last' naše države.
Zavedati se je treba, da je intelektualna sposobnost posameznega naroda omejena. Večje države imajo večji bazen, pa vseeno črpajo iz celotnega sveta. Gre za 'poslovni' model, kjer univerze najprej izobrazijo ljudi, da so sposobni ustvarjati novo znanje, po študiju jih poskušajo zadržati v svojih vrstah ali pa jih širša družba z ustreznimi spodbudami poskuša prepričati, da ostanejo. A četudi se ti ljudje vrnejo domov, za vedno ostanejo povezani z univerzo, na kateri so se izobraževali. S tesnimi stiki pa nato lahko druge spodbudijo k študiju na določeni univerzi in odpirajo vrata podjetjem iz države, v kateri so študirali. In zato je pomembna internacionalizacija visokega šolstva, saj lahko pomembno prispeva h krepitvi izvozne moči gospodarstva. Poenostavljeno: vsa družba mora imeti od tega korist."
Vir: Delo
