"V začetku tedna smo zaznamovali svetovni dan muzejev, pred katerimi je zahtevna naloga medsebojnega povezovanja razklanega sveta. Muzeji lahko družbo res spreminjajo v manj nestrpno in bolj razsvetljeno skupnost, vendar se soočajo tudi z drugimi izzivi. Nekatere najbolj ugledne muzejske institucije na svetu so še vedno polne nezakonito pridobljenih predmetov. Muzejem in galerijam se ne mudi z vračanjem eksponatov v prvotne domovine, od koder so bili odpeljani. Dobro se spomnim govora svojega kolega, gledališkega producenta iz Egipta, ki je nastopil na simpoziju v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, kjer se je najprej vsem sarkastično zahvalil, da se počuti kot doma. Pot do predavalnice nas je namreč vodila mimo neštetih mumij in egipčanskih kipcev ter predmetov, ki so bili položeni k pokojnikom.
Poleg tega najbolj znani muzeji na svetu doživljajo pravo invazijo obiskovalcev. Še pred nekaj leti smo bili navajeni, da so razprodana predvsem gledališča, kadar igrajo kakšne priljubljene komedije; kinodvorane so bile polne predvsem ob premierah. Da bi bili razprodani tudi muzeji, si nekoč nismo predstavljali. Prejšnji konec tedna sem ostala pred zaprtimi vrati Louvra, kjer sem hotela na ogled razstav Rodina in Michelangela, vendar je bila ta grandiozna hiša razprodana več dni vnaprej. Obiskovalci so jo naskočili kot kobilice koruzno polje. Po parku Tuileries se je valil pravi turistični stampedo. Louvre se že pripravlja na širitev prostorov, za kar bo Francija namenila milijardo evrov; poseben del prizidka bo namenjen Moni Lisi. /.../ Vse bolj se zavedam, da je treba osebne želje podrediti trajni zaščiti umetniških del. Kulturni turizem že dolgo ni več prostočasje elit, temveč del množičnega vsakdana."
