
"Menda je Napoleon nekoč pripomnil, da nasprotnika nikoli ne smeš motiti, medtem ko dela napake. Ko je parlament julija 2023, po vetu državnih svetnic in svetnikov, ponovno glasoval o Maljevčevem zakonu o dolgotrajni oskrbi, sta Cigler Kralj in njegova stranka menila, da gre za velikansko napako, in glasovala proti. Če je to res, potem bi morali biti v NSi nad trenutnim stanjem navdušeni in ministru za solidarno prihodnost ter njegovi stranki pustiti, da se ugonobita v lastnih mukah, medtem ko oni odštevajo dneve do volitev. Vendar pa Cigler Kralj Maljevcu očita prepočasno izdajanje odločb o dolgotrajni oskrbi. Kar je sicer legitimen očitek, ki hkrati daje vtis, da vodilni član NSi novo ureditev podpira. /.../
Internetna modrost pravi, da je človek pogumen takrat, ko se loti nečesa, čeprav ve, da bo bolelo. Enako velja za neumnost, zato je življenje tako naporno. Oziroma, v primeru Simona Maljevca, ministrovanje. Levica in njen minister sta svojo politično usodo vezala na (ne)uspeh svojih politik in koalicijskih zavez in ne zgolj na sintagmo 'mi nismo Janša'. Sam po sebi je tak pristop spoštovanja vreden. Hkrati pa tudi drži, da je razlika med neumnostjo in pogumom pogosto zgolj v končnem izidu.

Če bo Levici z dolgotrajno oskrbo uspel veliki met, bi to lahko pomenilo prelomnico ne le v socialni politiki, temveč tudi v blatnoldolski politični strategiji, ki načeloma zagovarja počasne, inkrementalne spremembe. Če pa bo projekt dokončno nasedel, bo minister za solidarno prihodnost zgolj še eden v množici politikov te ali one baže, ki so 'nekaj poskušali'.
Vendar pa za razliko od povsod prisotnih demagogije in populizma tak pristop zahteva rezultate. In roko na srce, ta hip ne kaže najbolje, časa pa zmanjkuje."
Vir: Siol





