"Včasih je bilo kajenje nekaj normalnega. Cigareta je bila sprostitev, za bolj (ne le značajsko) zaprte ljudi tudi jutranje odvajalo. Kadilo se je na letalih, v bolnišnicah, celo v operacijskih dvoranah. Kot študent sem deset tednov preživel v bolnišnici na Golniku, kjer sta mentorja, izkušena zdravnika, ki sta me naučila marsičesa, kadila kot Turka, tako da sem se moral navsezgodaj, ko sem prišel v oddelčno ambulanto, tipaje prebijati skozi jutranje meglice tobačnega dima do pisalne mize in dokumentacije novosprejetih bolnikov. /.../
Cigarete so bile pisane na kožo delovnemu ljudstvu. V nasprotju z njimi so cigare odražale moč, vpliv in bogastvo, cigarilosi pa so bili nekje vmes, tudi nisi nikoli vedel, ali se jih spodobi inhalirati ali ne. Pipe so bile bolj za intelektualce in tiste, ki so to želeli biti. A ne glede na obliko tobaka ali stan kadilca, vse so bile zdravju škodljive.
Danes klasične izrivajo elektronske cigarete, ki pa nimajo frajerskega imidža; že način, kako elektronsko cigareto držiš v roki in jo kadiš, nima niti trohice obvladaškega kajenja klasičnega čika. Tako kot je govorica telesa ponosnega kadilca cigarete odražala svojevrstno kljubovanje možnosti pojava pljučnega raka in drugih, s kajenjem povezanih zdravstvenih težav, drža kadilca elektronske cigarete, ki najbolj spominja na dojenčka, ki sesa palec, s pogledom izpod čela, ki odraža slabo vest, sporoča, da bi kadil, ne bi pa imel pljučnega raka ...
In ko smo že pri zdravju in kajenju: cigarete smo pred skoraj dvema desetletjema uspešno pregnali iz bolnišnic. Upam le, da bo politika premogla dovolj pameti in nam v pretiranem navdušenju nad konopljo ne bo zdaj tja skozi velika vrata pripeljala džojntov." (dr)
