"Rast BDP in s tem blaginje določata rast produktivnosti in rast prebivalstva. Če imamo pri demografiji težave, imamo še večje glede pešajoče produktivnosti. Dobra novica pa je, da je trend produktivnosti precej lažje obrniti kot trend rodnosti. V treh desetletjih, v obdobju 1995–2024, je evrsko območje povečalo produktivnost za pičlih 16 odstotkov, ZDA za več kot 50 odstotkov, Kitajska pa za več kot 700 odstotkov. Evropa je torej polž na invalidskem vozičku. Toda še bolj tragična je dinamika Slovenije znotraj te pešajoče Evrope. Po osamosvojitvi je zaradi hitrejše rasti Slovenija po produktivnosti dohitevala povprečje EU. Med letoma 1995 in 2008 je zaostanek zmanjšala z 58 na 74 odstotkov. Nato je prišla finančna kriza in desetletje stagnacije in skoraj dve desetletji kasneje je Slovenija po produktivnosti na enaki ravni kot leta 2008. Dve desetletji Sloveniji ni uspelo držati koraka niti vštric z evropskim polžem.
Morda se bo našel kdo, ki bo oporekal pomenu rasti produktivnosti. Toda če stopnjo rasti slovenskega BDP dekomponirate, ugotovite, da je v obdobju 1995–2025 v povprečju kar 95 odstotkov rasti BDP prispevala rast produktivnosti, preostalih 5 odstotkov pa rast prebivalstva. Toda ključni problem je, da je trend rasti produktivnosti negativen. Če v slovensko dinamiko produktivnosti vrišete trend, ugotovite, da je leta 1996 trendna vrednost znašala 3,5 odstotka, leta 2025 pa le še 1,2 odstotka. Razvojna dinamika Slovenije je v treh desetletjih uplahnila le še na tretjino tiste po osamosvojitvi. Gorijo alarmne luči."
