"Mijič ni ednina, temveč množina. Mijič je pokazatelj sistema, poslovnega modela, ko si v podjetju zastopnik, družbenik, imaš neko funkcijo, ko stvari začnejo škripati, pa se postopoma umakneš. Najdeš nekega zastopnika v Bolgariji, Ukrajini, ponavadi Srbiji, tokrat v BiH. In ko zadeva še bolj 'zagusti', se še bolj umakneš iz podjetja in najdeš - ali pa on tebe najde - novega lastnika. Ta zadeva je, na žalost, klasičen primer izigravanja delavcev. /.../
Na eni strani imamo delavce, ki iščejo svojo pravico, do katere lahko, hipotetično, na sodišču denimo pridejo čez dve leti, a le na papirju, saj terjatev, ker podjetja ni več, ne morejo izterjati, na drugi pa delodajalca, odgovorno osebo, ki si v enem tednu opere roke in umakne. Z vidika ustave imamo ustavno kategorijo proste gospodarske pobude in ustavno kategorijo pravne in socialne države, a je prosta gospodarska pobuda očitno nadrejen pojem. /.../
Govorimo o veriženju posmeha. Kdo se posmehuje? Posmehuje se vodja poslanske skupine (Resnice Katja Kokot), posmehuje se ta tako imenovani davčni svetovalec (Snežič), posmehuje se Mijič, s tem, ko je tiho, ko ve, kaj je sprožil. In vse to verižno posmehovanje znotraj državnega zbora in navzven je tisto, kar je neko novo dno.
Tega človeka nočemo več videti na nobeni funkciji. Ne le, da ne bi smel voditi nobenega podjetja več, ne bi smel več nastopiti nobenega zastopništva, družbeništva, nobene funkcije. Svoje je dokazal s svojo zgodovino, s tem, kaj je počel, in s svojimi reakcijami v zadnjih tednih in dnevih."
