"Ne bi rekel. Zdi se, da je v naši Cerkvi v zadnjem obdobju širša težnja, da postavljajo škofe iz drugih okolij. V Trstu nimajo Tržačana za škofa, v Gorico je prišel škof iz Milana, v Videm iz Rima, v Zagreb je prišel iz Hercegovine, v Poreč je prišel iz Boke Kotorske ... Očitno imajo nunciji takšna navodila. Načelo pa je, da nekdo od znotraj pozna škofijo in župnike, če pride od zunaj, pa je bolj nevtralen. Pri tem bi citiral znani izrek, ki so ga omenjali že za Jezusa: 'Nobenega preroka ne priznajo v domačem kraju!'
Kaj je za škofijo bolje, težko rečem. Ni nezaupnica za primorske duhovnike, prej bi rekel, da bomo v Kopru potrdili, da smo svetovljani, da znamo sprejeti tudi nekoga od drugod. In Koper je zagotovo najbolj svetovljanska škofija v Sloveniji. Mi smo tukaj na meji, na stiku Slovanov, Romanov in Germanov, ter hkrati na stiku katolikov, pravoslavcev, protestantov in muslimanov. Zadnji papeži si zelo prizadevajo, da bi te tri enobožne, Abrahamove vere, torej kristjani, muslimani in judje, bolj sodelovale in se povezovale med seboj. Razlike med njimi so velike, a po drugi strani imajo veliko skupnega, več, kot si mislimo. /.../
Sicer pa sem globoko prepričan, da je vernost še vedno prisotna, in verjamem, da je vernih ljudi veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Mnogokrat sem srečal ljudi, ki morda ne hodijo redno na maše, vendar pa čutijo in živijo svojo vernost na druge načine. Marsikdo pravi, da ni veren, ampak v bistvu misli, da ni cerkven. Obstaja razlika med 'biti cerkven' in 'biti veren'. Cerkev je pač taka, kot je. Je ena, saj druge nimamo, in ima svoje prednosti, a tudi svoje slabosti, saj je sestavljena iz ljudi, ki smo grešniki. Tako je. Splošne vere je v ljudeh veliko." (dr)
Vir: Primorske novice
