"Še preden je vlada začela delovati, je koalicija z intervencijskim zakonom pridelala, kot je fiskalni svet ugotovil, dodatno milijardo. Pri čemer smo že zdaj nekje na robu s 17 milijardami izdatkov. Zdaj prihajajo še vojaški izdatki. Zelo težko se bo izogniti radikalnejšim rezom. Leta 1953 je Paul Samuelson v sloviti transformacijski krivulji pokazal, kaj je izbira med topovi in maslom. To ostaja po 70 letih še vedno enako. Če bomo dali več v orožje, bo najbrž manj za socialno državo.
Zagotovo lahko pričakujemo, da se bodo zmanjševali izdatki na nekaterih občutljivejših socialnih ali kakršnih koli drugih razvojnih področjih. Ni treba biti zelo učen: lahko nekaj spremenite na prihodkovni strani, zvišate davke, česar sicer ni v agendi sedanje koalicije, lahko režete takšne ali drugačne izdatke, kar bo tako ali drugače prizadelo določene skupine in določene stvari. Lahko režete investicije. Mi bomo v tem hipu morali potegniti zavoro recimo pri poplavnih sanacijah. Ampak vse to se nekje pozna in ima srednjeročne posledice. Trenutno je, kot je poudaril finančni minister, likvidnost proračuna še vedno dobra. Toda inflacija se povečuje, gospodarska rast razpada in tukaj se makroekonomske škarje za to vlado nevarno zaostrujejo. Manevrski prostor je relativno majhen in jeseni bo treba zelo verodostojno pokazati, na kakšen način izpeljati to fiskalno leto. Dediščina je seveda relativno slaba z visokimi izdatki, ki smo jih podedovali v volilnem letu, v ozadju imamo plačno reformo in prihodki so bolj ali manj zamejeni.
Intervencijski zakon je napaka, ki jo bo treba politično pospraviti. Na koncu bo veljal neki proračun in ta vlada je odgovorna za to, da bo to leto fiskalno izpeljala. Odgovornost prejšnje vlade se politično s tem končuje, ekonomska odgovornost nove vlade pa se s tem začenja."
