Ko skupnost doživi šok, je prva reakcija čustvena in prva čustva, ki refleksno vzniknejo so jeza, strah, iskanje krivca. Na mikro ravni, torej med neposredno prizadetimi, je takšen odziv povsem normalen in zbori, prižiganje sveč ter javna žalovanja predstavljajo pomembno obliko kolektivizacije žalosti in izraz podpore prizadetim. Imajo pa takšne oblike socialnosti potencial, da hitro prerastejo meje žalovanja in zdravega razuma, in ko se začne širiti govor o "nasilnih Romih" in "nesposobni državi", se razprava premakne iz sfere žalovanja v sfero kolektivnega izbruha.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
