
Na Ptuju je zasedal medobčinski otroški parlament. Razpravljali so učenci vseh 21 osnovnih šol Upravne enote Ptuj. Debata je tekla o šolskem sistemu. Mladi so ves čas dvigovali roke in odpirali najrazličnejše teme, na koncu pa sklenili, da si predvsem želijo, da bi šola postala ustanova, v katero bi radi hodili. Veliko stresa jim predstavljajo ocene, opozarjajo pa tudi, da so preobremenjeni zaradi velike količine učenja. Kot pravijo, manj ocen ne bi ničesar rešilo – želeli bi si sprotnih preverjanj in boljše organizacije dela. Hkrati so izpostavili, da so odnosi zelo pomembni in pogrešajo spoštovanje z obeh strani – tako med učenci kot tudi učitelji. "Nismo samo ocene, naša močna in šibka področja ali naši starejši bratje in sestre, zato nas ne etiketirajte," so se strinjali mladi.
Dolgoletna regijska koordinatorica otroškega parlamenta Vojka Havlas je bila po koncu razprave zadovoljna: "Današnja razprava je bila odlična. Vsi so sodelovali in prispevali veliko dobrih idej. Zrelo so razmišljali. V vseh teh letih so se učenci zagotovo spremenili, zato je pogovor o šolskem sistemu nujen. Učenci so drugačni, zato bi se moral tudi šolski sistem nekoliko spremeniti in prilagoditi, a je toliko okostenel, da je to zelo težko. S takimi razpravami spodbujamo, da se stvari spremenijo tam, kjer se lahko."

Manj ocen ne pomeni manj stresa
Po treh urah razprave so učenci iz svojih vrst izglasovali štiri predstavnike, ki bodo regijo zastopali na državnem otroškem parlamentu. Letošnjo delegacijo sestavljajo Aljaž Alič iz Osnovne šole Olge Meglič, Sara Merc iz Osnovne šole Mladika, Jan Haslinger iz Osnovne šole Cirkovce in Lara Prelog iz Osnovne šole Podlehnik. Spremljala jih bo tudi Iva Belšak iz Osnovne šole Ljudski vrt, ki bo prevzela vlogo novinarke.
Ker so ocene glavni del šole, so se pri tej temi zadržali veliko časa. Razpravljali so tudi o predlogu za spremembo pravilnika o ocenjevanju, ki bi prinesel manjše število ocen. "Jaz menim, da je ocen ravno prav. Če bi jih bilo manj, bi moral eden test zajeti več snovi. Imam še obšolske dejavnosti, zato se mi zdi v redu, da ni preveč snovi naenkrat," razmišlja Lara Prelog in dodaja, da bi se morali učenci več usposabljati tudi glede tega, kako se učiti. "Nekateri so bolj vizualni tipi, drugi spet ne. Vsak bi moral najti svoj stil učenja, ki mu najbolj ustreza. Večina pa misli, da se sploh ne zna učiti," je dodala. Nekaj učencev je predlagalo tudi alternativno ocenjevanje v obliki portfolija, kjer učenci zbirajo izdelke, ki na koncu pokažejo, kakšen napredek so dosegli in za kakšno oceno je to primerno. Tak način je predvsem manj stresen. Bolj kot ocene pa je Jan Haslinger izpostavil medvrstniške odnose: "Na področju kazni potrebujemo spremembe čim prej, mislim, da morajo biti strožje."
Šolska prehrana je naslednja tema, o kateri želijo razpravljati
Na koncu so učenci predlagali temo, o kateri bi želeli, da otroški parlament razpravlja v naslednjih dveh letih. Največkrat se je med predlogi pojavila šolska prehrana. "Veliko hrane se zavrže. Nekateri vzamejo hrano in ugotovijo, da jim ni všeč, drugi si je vzamejo preveč. Tukaj bi morali nekaj spremeniti," je prepričan Aljaž Alič.
Delegacija iz Spodnjega Podravja se bo predvidoma v aprilu odpravila še na državni otroški parlament, kjer bodo ponovno razpravljali o šolskem sistemu in izglasovali novo temo za prihodnje razprave.

Vida Božičko Štajnberger







