Vida Božičko Štajnberger
"Pripravljeni, pozor, zdaj," je odmevalo z obale Drave, in prva ekipa se je z leseno ranco pognala po vodi do prve boje in jo obvozila. Pet veslačev je ob glasnem navijanju občinstva lovilo čim boljši čas, krmar na čelu čolna pa je skušali čim natančneje obrniti. Po nekaj minutah napornega veslanja se je ekipe zadihane vračala na pomol. Po zvočniku je bilo slišati, s kakšnim časom so prišli na cilj, druga ekipa pa se je že pripravljala na start in tkala načrt, kako bo hitrejša od prejšnje.
Na Ranci na Ptuju je Brodarsko društvo Ranca Ptuj pripravilo že 33. tradicionalno Rancarijo, ki jo neprekinjeno organizira od leta 1993. Letos se je na približno 600 metrov dolgi progi pomerilo 17 ekip oziroma 85 tekmovalcev, med njimi tudi tri ženske ekipe. "Najtežje je štartati in potem obrniti okoli boje. Tam se tekma največkrat odloča," je po prihodu v cilj povedal Tomo Drevenšek iz ekipe "Na silo". Kot pravi, ga z Ranco povezuje že otroštvo. "Tukaj smo zrasli, tukaj smo veslali in tekmovali. Združujeta nas druženje na Dravi in malo norosti," se je nasmejal.
Tradicija, ki traja že več kot tri desetletja
Predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič pojasnjuje, da segajo začetki Rancarije v leto 1993. Takrat je tekmovanje potekalo med Ribičem in Ranco, zaradi logističnih težav in vse večjega števila čolnov pa so ga leta 2002 preselili na današnje prizorišče. "Rance so tipični leseni dravski čolni, ki so jih nekoč uporabljali pri kmetovanju, za prevoz sena in drugega tovora. Danes se za te namene ne uporabljajo več, naše društvo pa skrbi, da ta del dediščine ne gre v pozabo. Kolikor nam je znano, smo edino društvo, ki na tak način ohranja tradicijo tekmovanja z dravskimi rancami," je povedal Mesarič. "Najzahtevnejše je krmarjenje. Čoln moraš pravilno obrniti okoli boje, zato sta odločilna izkušen krmar in uigrana ekipa. Seveda se kdaj zgodi tudi, da kdo konča v vodi," je v smehu dodal predsednik društva.
Med sodelujočimi je bila tudi ekipa Mestne občine Ptuj. Direktor mestne uprave Alen Jevtović je povedal, da so se poleg revialne vožnje ob otvoritvi dogodka podali tudi v tekmovalni del. "Na revialnem, otvoritvenem delu se skupaj po progi podata dva - naš in čoln ekipe iz organizacijskega tima. Tukaj rezultat sicer ni v ospredju, gre samo za pregled proge, na sredini poti pa se ustavimo in nazdravimo. Pravo tekmovanje se začne potem," je povedal. Ekipa MO Ptuj sodeluje že kar nekaj let, a ne vedno z isto ekipo. "Veslanje je kar zahtevno. Že na polovici proge ne čutiš rok in nog. Na koncu pa pridemo v cilj zadihani," je dejal.
"Prvič smo tukaj. Pred tem smo dvakrat trenirale, ampak ničesar nas ni strah. Dale bomo vse od sebe. Taktiko sicer imamo, a jo bomo obdržale zase," so v smehu povedale tekmovalke ekipe Kurentov Ptuj.
Drava je največji neizkoriščen potencial Ptuja
Mesarič ob tem opozarja, da Rancarija ni zgolj športni dogodek, ampak tudi opomin, kako pomembna je Drava za identiteto mesta. "Ptujčani pogosto pozabljamo, da Drava ni nastala zaradi Ptuja, ampak je Ptuj nastal zaradi Drave. Če govorimo o zgodovini mesta, moramo govoriti tudi o reki. Ta ima izjemen turistični potencial," poudarja. Po njegovem mnenju Ptuj na tem področju izkorišča le majhen del svojih možnosti. Trenutno lahko obiskovalci doživijo vožnjo z ladjico Čigra ali pa na reko pripeljejo lastno plovilo. "Smo edina celinska voda v Sloveniji, kjer je dovoljena plovba z motornimi plovili. Ravno zato bi potrebovali pravo marino. To, kar imamo danes, je le približek. Potencial je ogromen, a smo obstali na mestu. Pogosto slišimo, da ni denarja, vendar samo ena gostilna na Ranci še ne pomeni razvoja rečnega turizma," meni Mesarič.
Brodarsko društvo Ranca Ptuj danes sicer šteje 124 članov, poleg ohranjanja tradicije ranc pa se ukvarja tudi z veslanjem na mirnih vodah in jadranjem.
