Vida Božičko Štajnberger
Ptujski mestni svetnik iz vrst Svobode Alen Hliš je po koncu zadnje seje občinskega sveta opozoril na poročilo nadzornega odbora o sistemu izposoje koles Pecikl. Po njegovih besedah podatki kažejo na izrazit upad uporabe sistema – s približno 3300 izposoj leta 2020 na 720 izposoj v letu 2025. Ob tem je opozoril na stroške sistema. Ti so po njegovih navedbah v letu 2025 znašali okoli 28.000 evrov, kar pomeni, da je posamezna izposoja občino stala približno 39,5 evra. "To se nam zdi absurdno," je dejal Hliš. Ob tem je poudaril, da trajnostno mobilnost podpira, vendar meni, da občini pri razvoju sistema manjka jasnejša strategija. "Predvsem o razpredeni mreži, večjem številu koles, dodatni promociji in vključevanju šibkejših skupin na Ptuju," je naštel področja, na katerih bi bilo po njegovem mnenju mogoče sistem nadgraditi.
Hliš je opozoril tudi, da se o Peciklu mestni svet po njegovih besedah v tem mandatu ni konkretno pogovarjal. "Konkretno o Peciklu tukaj na seji nismo nikoli razpravljali," je dejal. Po njegovem bi bilo treba v mestnem svetu več razpravljati o projektih in njihovi učinkovitosti.
Na občini odgovarjajo, da je bil sistem zastarel
Na Mestni občini Ptuj odgovarjajo, da je izračun stroška ene izposoje preveč poenostavljen. Kot pojasnjujejo, je bil prav upad uporabe eden od pokazateljev, da je treba stari sistem temeljito posodobiti.
Prejšnji Pecikl je bil po navedbah občine tehnološko zastarel, uporabniško zahteven in proti koncu tudi vse manj zanesljiv. Težave so bile tako z dotrajanimi kolesi kot z načinom registracije in izposoje. Registracija je bila vezana na kartico in posredovanje davčne številke, pojavljale pa so se tudi težave pri izposoji in vračanju koles. Zato je občina sistem posodobila v okviru projekta trajnostne mobilnosti. Novi Pecikl temelji na platformi Mobiln.si, ki omogoča enostavnejšo uporabo prek mobilne aplikacije, za uporabnike brez aplikacije pa ostaja možnost kartične izposoje. Občina je pridobila tudi sodobnejša kolesa, vključno z električnimi, in dodatne lokacije.
Na razpis je prijavljena še razširitev z dodatnima postajama. Na občini zato menijo, da uspešnosti novega sistema ni smiselno ocenjevati na podlagi uporabe starega, ampak bo treba počakati na rezultate po določenem obdobju delovanja prenovljenega sistema.
Hliš izpostavil tudi kanalizacijo v Rabelčji vasi
Hliš je poleg Pecikla opozoril še na poročilo nadzornega odbora o projektu meteornega kanala in fekalne kanalizacije v Rabelčji vasi. Projekt je bil vreden okoli 230.000 evrov, izvajale pa so ga Javne službe Ptuj. Kot problematično je izpostavil časovnico. Pogodba je predvidevala začetek del 25. junija in zaključek 30. avgusta 2021, izvajalec pa naj bi pogodbo podpisal 31. avgusta.
Na občini pojasnjujejo, da je šlo za projekt iz obdobja epidemije covida-19. Izvajalec je zaprosil za podaljšanje roka, dela pa so bila nato izvedena v roku, določenem z aneksom k pogodbi. Pri obračunu je občina zadržala deset odstotkov pogodbenih obveznosti, sredstva pa izplačala po potrditvi nadzora, da so bila dela ustrezno izvedena.
Na občini priznavajo, da za izplačilo zadržanih sredstev ni bil pripravljen poseben zapisnik. Ob tem pa poudarjajo, da izplačilo ni bilo izvedeno brez predhodne potrditve nadzora.
Na težave pri dokumentaciji sta po njihovih besedah vplivala tudi prehod na nov dokumentni sistem in upokojitev uslužbenke, ki je takrat vodila zadevo. Del dokumentacije ob prehodu po navedbah občine očitno ni bil ustrezno evidentiran oziroma prenesen. Občina obenem poudarja, da nadzorni odbor v nobenem od obravnavanih primerov ni zahteval posebne obravnave na mestnem svetu oziroma zaradi ugotovitev ni obvestil Računskega sodišča ali drugih pristojnih institucij.
