Tomaž Ranc
Nogometna politika je na Brdu predstavila poročila o delu v minulem letu in zlasti številke in izzive za naprej. Kot se za vrh spodobi, so 28 delegatov (članice so medobčinske nogometne zveze, trenerska in sodniška organizacija) uvodoma pozdravili gostje: v imenu predsednika Uefe Aleksandra Čeferina podpredsednik evropske krovne zveze Portugalec Fernando Gomes, v imenu Fife njen direktor za Evropo Maltežan Bjorn Vassalo, v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije pa je "najbolje organizirano panožno zvezo v državi", kot je dejal, pozdravil generalni sekretar Blaž Perko.
Gomes je v nič kaj protokolarno pozdravni maniri, ampak konkretnem nastopu izpostavil uspešno organizacijo Futsal Euro in dejal, da bo Uefi v veliko čast leta 2021 prirediti spektakel Euro U21 v Sloveniji in na Madžarskem. Dotaknil se je tudi A reprezentance in Sloveniji zaželel veliko sreče v nadaljevanju kvalifikacij proti Avstriji in Latviji: "Še po 20 letih se dobro spominjam, kako lepo je bilo videti, ko je takratna slovenska generacija navdušila nogometni svet." Predstavil je tudi stebre reform znotraj Uefe (Najprej nogomet za povečanje števila igralcev, Izgradnja zaupanja za boljše upravljanje, Športne priložnosti za klubsko tekmovalnost in blaginjo s sodelovanjem med zvezami in klubi, ki da je boljše kot kdajkoli prej v zgodovini evropskega nogometa.)
Gost iz Fife pa je omenil, da je Slovenija primer dobrega upravljanja in razvoja nogometa.
Rekordne številke ob prvenstvu in dividendah
V daljšem poročilu o delu v letu 2018 je generalni sekretar Martin Koželj pri delu A reprezentance uvodoma izrazil kritiko pri delu A reprezentance pri nastopanju v ligi narodov: "Nismo bili zadovoljni ob izpadu v ligo D, a smo z novim selektorjem dobili nov zagon." Med uspehi pa je organizacijsko in rezultatsko izpostavil že omenjeni Futsal Euro v Ljubljani. V državi je sicer registriranih 49.091 vseh nogometašev in nogometašic.
Zaradi Futsal Euro je bilo lansko leto rekordno, kar zadeva poslovanje, saj je imela zveza 15,5 milijona evrov prihodkov, kar je največ doslej v njeni zgodovini.
Največ, 4,2 milijona je prišlo iz računov Uefe, sledijo TV in medijske pravice v višini 3,3 milijona, nato sponzorske pravice 2,6 milijona. Edino pri slednjih (2017 - 3 milijone) in pri postavki vstopnin (2017 - 319.000, 2018 - 240.000 evrov) so prihodki nižji od leta nazaj. Med višjimi prihodki velja omeniti še dividende od naložbe v Športno loterijo in trgovino (1,8 milijona evrov). Tudi prispevek Fife je bil nekoliko višji - 1,1 milijona evrov, iz javnih virov pa je zveza prejela 660.000 evrov.
Vendar so bili tudi stroški lani rekordni, in sicer 15,1 milijona, saj je imela zveza ogromno aktivnosti in programov, pri čemer so dobra tretjina – preko 5 milijonov - stroški reprezentanc, sledijo klubska tekmovanja – 2,9 milijona - z 20 odstotnim deležem.
Na zvezi so poudarili, da so ob višjih prihodkih lahko več denarja namenili tudi nogometnim deležnikom – delež denarja za članice, klube in infrastrukturo so povečali z 1,7 na 2,1 milijona evrov (v razmerju klubi 1,1 milijona, članice in nogometna infrastruktura pa po 500 tisoč evrov).
Sicer zveza v zadnjih letih proračun konstantno povečuje – od 9,5 milijonov evrov v letu 2013 do že omenjenih 15,5 lani. NZS je tudi tik pred podpisom pogodbe Fifa Forward 2.0 2019-2022 za razvoj prve in druge lige, za reprezentančne tekme, infrastrukturo in izobraževanje.
V 2019 še več za reprezentance, klube ...
Potem ko so delegati z dvigom rok sprejeli finančno poročilo in zaključni račun, poročilo nadzornega odbora in neodvisnega revizorja, smo izvedeli za budžet letošnjega leta. Ta je – kljub temu, da letos Slovenija ne organizira tekmovanja evropskega ranga in ne računa na izredne dividende Športne loterije, finančno podobno visok. Zveza načrtuje 15,1 milijona evrov prihodkov, pri čemer bosta glavna generatorja prihodkov Uefa in medijske pravice, več si obeta zlasti od spozorskih pravic, Fife in tudi od vstopnin na tekmah.
Povečali pa se bodo stroški reprezentanc (več tekem) na 6 milijonov, višji bodo stroški klubskih tekmovanj (zdaj 3,2 milijona evrov), več denarja pa bo namenjenega tudi za mladinski program in programe "grassroots", nadaljevala se bodo tudi vlaganja v infrastrukturo.
