Tomaž Ranc
Aprila 2014 sta se v finalu francoskega pokala v Parizu udarila Lyon in PSG, v ozadju tekme pa se je dogajalo še nekaj, kar bi lahko odločilno vplivalo na nadaljnji razvoj nogometa ter povečalo prepad med bogatimi in revnimi klubi. Po ugotovitvah Football Leaksa je takratni generalni sekretar Uefe Gianni Infantino s PSG sklenil tajni dogovor in soglašal z višino 100 milijonov evrov, ki da jih lahko v klub vloži Katar, kar pa dejansko ni bilo skladno s pravili Uefe. Obenem je Katar že tako ali tako vlagal veliko več.
Katar po politično moč skozi šport
Pionir finančnega dopinga, ki je postal glavna moda v nogometnem svetu, je bil Rus Roman Abramovič, ki je leta 2003 kupil Chelsea. Oligarhi, šejki in naftne države imajo sedaj v lasti vsaj Manchester City, Monaco in PSG. Za Katarce, ki so vstopili v PSG leta 2011, pa je imel prihod v Evropo tudi politično ozadje. Puščavska država je sicer ena najbogatejših na svetu, toda odvisna od upadajočih rezerv nafte, obenem pa se čuti ogroženo od sosede - Savdske Arabije. Katar je iskal politično in gospodarsko moč ter potrditev, pri čemer je izbral šport, nogomet.
Finančna ideja Katarja je bila v PSG v nekaj letih vložiti več kot milijardo evrov za nakup igralcev. Klub naj bi postal "top pet" na svetu, s tem pa bi si dejansko kupili tudi ligo prvakov. Kljub Uefini oviri - finančnemu fair playu - sta PSG in Katar leta 2012 podpisala pogodbo o 215-milijonskem letnem finančnem vložku, kar predstavlja več kot milijardo v petih letih. Katarci so plačali celo za nazaj - za sezono 2011/12.
Kako deluje finančni doping? Klub proda oglaševalski prostor na dresu in dobi veliko več denarja, kot je sponzorstvo vredno.
Dejanska vrednost 215-milijonskega evrskega letnega vložka v PSG je le 2,78 milijona.
Infantino je našel investitorje z 22 milijardami evrov, vendar ni želel izdati, kdo so.
Pritiski in tajna pogajanja
Medtem je Uefa klub interventno preiskovala in od leta 2013 napisala več kot deset poročil. V poročilu Takisa Tridimasa, strokovne avtoritete na področju konkurenčne zakonodaje, je zapisano, da so vložene vsote nad tem, kar dovoljuje finančni fair play, in z močnimi indici, da je pogodba spisana, da zaobide pravila. Zaradi naštetega so se na Uefo pričeli pritiski in tako je 27. februarja 2014 prišlo do sestanka, na katerem so sodelovali predsednik Uefe Michel Platini, Infantino in katarski predsednik PSG Nasser Al Khelaifi.
De facto finančni doping
Zadnje obremenilno poročilo primera PSG, do katerega so se dokopali novinarji, je napisala priznana marketinška svetovalna agencija Octagon, ki je pripravila 116-stransko analizo. Podrobno je primerjala osem svetovnih nogometnih klubov, med njimi tudi Real Madrid in Bayern, ter ugotovila, da je katarski vložek 7186-odstotno nad pričakovano maksimalno vrednostjo storitev PSG. Dejanska vrednost 215-milijonskega letnega vložka Katarja je po njihovi oceni namreč le 2,78 milijona in de facto finančni doping.
Katar je odgovoril, da je šlo za nacionalni branding in vlaganje v imidž, kar zahteva tako velike investicije. In kakšna je po mnenju preiskovalcev FL vloga Infantina? Ne samo da ni končal pogajanj in razglasil, da gre za resno kršitev pravil, na tajnem sestanku ob finalu francoskega pokala je dal blagoslov finančnemu dopingu. H katarskemu zmagoslavju je za nameček pripomogel z obema zadetkoma za zmago še urugvajski nogometaš Edinson Cavani, ki je v klub prišel prav po takrat rekordni finančni injekciji, vredni 64 milijonov evrov. PSG se s tem ni zadovoljil, kupil je še Brazilca Neymarja (220 milijonov) in mladega francoskega zvezdnika Mbappeja (180 milijonov), kar je pomenilo najdražja transferja v zgodovini nogometa.
"Tudi mi moramo spoštovati pravila"
Gianni Infantino je februarja 2015 dal tudi ekskluzivni intervju za Večer, ko je dejansko že bil vpleten v pogajanja o katarskih poslih. Na vprašanje, kako Uefa zaustavlja vpliv politike v nogometu, se je takrat sprenevedal: "Nogomet je popularen, posebej ko zmaguješ. Takrat postane popularen tudi za politike, ki želijo biti zraven. Tako je povsod, ampak s tem ni nič narobe. Bolj pomembno je, da spoštujejo avtonomijo nogometa, kar ne pomeni, da nogomet živi neko zunajzemeljsko življenje. Tudi mi moramo spoštovati pravila, zakone, toda naj se politika ne vtika v nas. V Evropi je to razumljeno. A tudi mi potrebujemo sodelovanje vlad, ko se borimo zoper nameščanje rezultatov ali pri zagotavljanju varnosti na tekmah, sodelovanju proti nasilju."
Quinn: Preveč prizanesljivi do PSG
Uradno je bil za primer odgovoren predsednik preiskovalnega organa Bryan Quinn, ki pa sporazuma Infantino-PSG maja 2014 ni hotel podpisati, ker ga je ocenil za preveč prizanesljivega. Zato je kar med sestankom, na katerem so odločali o tem, odstopil, podpis pa je prispeval drugi predsedujoči sestanku. Uefini ukrepi proti finančnemu dopingu so tako izgubili ves smisel. Evropska nogometna zveza je z novim vodstvom nadaljevala preiskave, Infantina pa zadeva za zdaj ni ranila, še več, dve leti za tem je postal najmočnejši človek v nogometu. Dokler ni novi predsednik Uefe Aleksander Čeferin 23. maja razglasil vojno taki politiki in dosedanji praksi ter so na dan prišli še nekateri drugi primeri. Čeferina je spodbudila ideja Infantina, ki je želel pod okriljem Fife s kapitalom neznanega konzorcija narediti dve novi tekmovanji: klubsko svetovno prvenstvo in svetovno ligo narodov. Šlo naj bi za japonsko-savdski denar, za tekmovanji naj bi plačali 22 milijard evrov. Infantino je predlog najavil v tajnosti, tik pred odkritim spopadom pa je dokumente objavil New York Times. Kazalo naj bi, da projekt z vratolomno hitrostjo tiščijo naprej, s čimer bi si zagotovili nadzor nad nogometno industrijo in 49-odstotni delež pravic iz tekmovanja.
