Mitja Sagaj
Ideja, da bi se 500 uspešnih podjetnikov, kot so na primer Jure Knez (Dewesoft), Mark Pleško (Cosylab), Branko Milutinović (Nordeus), Rafal Brzoska (inPost) in drugi, znašlo v istem prostoru, da bi se povezali, tudi sodelovali in s svojimi podjetji še naprej rasli, postali celo globalni prvaki, lahko postane realnost, je na Bledu ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) in ob predstavitvi platforme Future 500, ugotavljal Stjepan Orešković, predsednik nadzornega sveta IEDC - Poslovne šole Bled in tudi profesor in član Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Novo platformo Future 500 vodita Atlantic Council in IEDC – Poslovna šola Bled v sodelovanju s partnerji, med katerimi so BSF, Podimom in ISR. Namenjena je podpori 500 najbolj obetavnih hitro rastočih evropskih podjetij z namenom, da bi iz regionalnih prebojnikov postala globalni prvaki. Platforma bo podjetjem omogočala večjo prepoznavnost, dostop do kapitala in tudi vključitev v oblikovanje evropskih politik. Otvoritveni dogodek je na Bledu združil evropske politične voditelje, vlagatelje in podjetnike, med katerimi je bilo kar nekaj znanih in uspešnih podjetniških obrazov.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril potrebo po enostavnejših postopkih, dostopu do kapitala, povezovanju z investitorji in podpori raziskavam. "Prav majhni narodi razvijajo najdrznejše ideje, ker se zavedajo, da nimajo druge izbire, zato želijo biti hitrejši in bolj povezani," je med drugim dejal minister in spomnil, da podjetniki gradijo podjetja, "vlade gradijo okolje, naša naloga kot vlade pa je, da zagotovimo okolje, v katerem lahko ideje podjetnikov rastejo".
Po njegovem je povezovanje vizionarjev in kapitala nujno, če želimo ustvariti evropske prvake, ki lahko tekmujejo tudi v New Yorku, Tokiu in Singapurju: "Ne drug proti drugem, ampak skupaj - če lahko tako rečem - proti svetu," je še dejal minister, ki Slovenijo vidi kot most med jugom in severom, med vzhodom in zahodom Evrope.
Stjepan Orešković je opozoril, da Evropa ne sme vlagati v umirajoče industrije, temveč v inovacije, kot to počneta Kitajska in ZDA. "Evropa zdaj podpira industrije, ki umirajo, medtem ko Kitajska hrani 'lačne' mlade ljudi, ki bodo ustvarjali nove priložnosti," je med drugim dejal.
Evropski komisar za mednarodna partnerstva Jozef Sikela je izpostavil platformo kot priložnost za pospešitev investicij in sodelovanja, kajti, kot je poudaril, so se izzivi, s katerimi se Evropa sooča, intenzivirali. Albanski premier Edi Rama je opozoril na pretirano birokracijo EU ter nujnost ravnotežja med pravili in podjetniško svobodo. Peter Grk, direktor BSF, je dodal, da Evropa piše poročila, a premalo ukrepa, zato je Future 500 korak k večji konkurenčnosti in resnični akciji.
Govorci so večkrat omenili tudi poročilo Maria Draghija, ki opozarja na strukturne omejitve evropskih podjetij, zaradi česar Evropa zaostaja za Kitajsko in ZDA na področju visokih tehnologij. Inovacijska zmogljivost evropskih podjetij je nizka, je pa to povezano z majhnostjo povprečnih podjetij. Prav tako pa veliko evropskih podjetij z visokim potencialom raje išče financiranje v ZDA, kjer se lažje širijo in hitreje postanejo dobičkonosna, predvsem pa tam lažje pridejo do kapitala.
Stjepan Orešković je še dejal, da Evropa ne primanjkuje talentov ali inovacij – izobraževalne institucije, raziskovalni centri in startup okolja znajo ustvarjati ideje. Problem pa je pomanjkanje obsega in ustreznega kapitala, da te ideje prerastejo v globalno uspešne. Kar nekaj je namreč podjetij, ki so iz Evrope odšla ali pa jih je prevzel tuj kapital. Tak primer je tudi nekoč slovenski Outfit7 (Talking Tom), ki so ga nato lastniki prodali kitajskemu podjetju United Luck. Tudi izjemno uspešni hrvaški Infobip danes podpira predvsem ameriški kapital.
Prav za premostitev teh težav je nastala iniciativa Future 500, ki si bo prizadevala predvsem za več integracije evropskega trga, s katero bi premagali različne regulatorne okvirje, jezike in poslovne kulture. Skupne kapitalske platforme in večji naložbeni bi omogočali osredotočanje na scaleup podjetja, ne le na startupe. Pobuda želi tudi doseči aktivnejšo vlogo EU-institucij pri financiranju, regulativi in spodbujanju rasti ter vzpodbuditi tesnejše sodelovanje med znanostjo in industrijo, da bi obdržali talente doma.
Future 500 Forum je tako začrtal začetek nove evropske iniciative in postavil temelje za dolgoročni ekosistem, ki bo podpiral hitro rastoča podjetja po vsej celini in jim zagotavljal vire za globalno rast. Močna ekipa strokovnjakov bo razvila poseben, profesionalno voden institucionalni okvir za dolgoročno trajnost pobude. "Pripravljeni smo vložiti 10.000 ur dela, preden bomo videli enega prvaka, ki bo postal globalni zmagovalec – tukaj smo dolgoročno. Znanstveno utemeljeno metodologijo izbora bomo razvili v sodelovanju z globalno priznanimi institucijami, da prepoznamo 500 najbolj obetavnih hitro rastočih podjetij. Prvi celovit seznam bo predstavljen 1. septembra 2026," so napovedali ustanovitelji Future 500.
Skupno sporočilo dogodka je, da mora Evropa zaostajanje za ZDA in Kitajsko nadoknaditi z več povezovanja, investicij, inovacij in manj birokratskimi ovirami. Platforma Future 500 naj bi bila katalizator tega preboja.
