Slovenski borzni trg že več let zaznamuje kombinacija uspešnega poslovanja, visoke dobičkonosnosti, nizke zadolženosti in nadpovprečnih dividend. Dolgo je veljalo, da domače delnice teh lastnosti ne odražajo v celoti, saj so bile vrednotene občutno nižje od primerljivih družb na razvitih trgih. Letošnja rast zato ni nastala čez noč in ni zgolj posledica večjega optimizma. Pomeni nadaljevanje procesa, v katerem borzne cene postopoma dohitevajo poslovne rezultate podjetij.
Polletne objave Krke, NLB, Luke Koper in Save Re kažejo, da temelji rasti ostajajo trdni. Podjetja povečujejo prihodke, vlagajo v širitev, ohranjajo močne bilance in delničarjem namenjajo vse več kapitala. Razlike so predvsem v tem, kako učinkovito se rast poslovanja pretvarja v dobiček.
Krka: Za petino večji dobiček in višje marže
Pri Krki je bilo to razmerje v prvem polletju izrazito ugodno. Prodaja se je povečala za sedem odstotkov, dobiček iz poslovanja pa kar za petino. Marže so se dodatno izboljšale, čisti dobiček pa je dosegel novo visoko raven. Krka torej ne raste samo po obsegu, temveč več prihodkov uspešno pretvarja tudi v dobiček.
Ob tem ostaja praktično nezadolžena, povečuje proizvodne zmogljivosti in vlaga v razvoj. Pomemben del prihodnje širitve predstavljajo nove zmogljivosti v Indiji, nadaljujejo pa se tudi naložbe v Sloveniji in na drugih trgih. Visoka rast delnice tako temelji na kombinaciji organske rasti, nadpovprečnih marž, močne bilance in vse višjih izplačil delničarjem.
NLB: Nižji čisti dobiček ni posledica slabšega poslovanja
Pri NLB je slika nekoliko drugačna. Čisti dobiček se je medletno znižal, vendar padec ni posledica slabšega osnovnega poslovanja. Obrestni prihodki in prihodki iz opravnin so se povečali, obseg posojil pa je zrasel dvomestno. Na končni rezultat so vplivale predvsem višje oslabitve in odsotnost nekaterih lanskih enkratnih prihodkov.
Banka hkrati ohranja močan kapitalski in likvidnostni položaj. Organska rast v jugovzhodni Evropi se nadaljuje, vodstvo pa je zvišalo ciljni delež prihodnjih izplačil dividend. NLB zato ostaja kombinacija regionalne rasti, visoke dobičkonosnosti kapitala in privlačne dividendne politike.
Luka Koper: Visok naložbeni cikel kratkoročno povečuje potrebe po kapitalu
Luka Koper je predstavila enega največjih pozitivnih odklonov od načrta. Prihodki in dobiček so se povečali, poslovni izid iz poslovanja pa je načrt presegel za 45 odstotkov. Rezultati so bili doseženi kljub skoraj nespremenjenemu skupnemu pretovoru, kar kaže, da rast prihaja iz ugodnejše strukture tovora, cen in prihodkov iz skladiščenja.
Glavno gonilo so bili kontejnerji, medtem ko je bil pretovor avtomobilov šibkejši. Družba je hkrati močno pospešila naložbe v pristaniško infrastrukturo in opremo. Visok naložbeni cikel kratkoročno povečuje potrebe po kapitalu, dolgoročno pa skupaj z drugim tirom odpira prostor za večji pretovor, večjo učinkovitost in višje prihodke.
Sava Re: Donosnost kapitala ostaja visoka
Sava Re je obseg poslovanja povečala za desetino in rast dosegla v vseh pomembnejših segmentih. Čisti dobiček se je kljub temu nekoliko zmanjšal zaradi več škod ob naravnih nesrečah in drugih večjih dogodkih. Del pritiska je ublažil boljši naložbeni rezultat. Donosnost kapitala ostaja visoka, zelo močan solventnostni položaj pa skupini omogoča nadaljnjo rast in izplačevanje dividend.
Borza ni odkrila novih podjetij, ampak je začela drugače vrednotiti družbe, ki so bile uspešne že prej
Poslovni rezultati pojasnjujejo tudi letošnje borzne donose. Delnica Luke Koper je letos do zdaj ustvarila več kot 80-odstotni skupni donos, Krka, NLB in Sava Re pa so vlagateljem prinesle približno tretjino. Borza torej ni odkrila novih podjetij, ampak je začela drugače vrednotiti družbe, ki so bile uspešne že prej.
Pomembno, da rast stroškov dela ne prehiti rasti produktivnosti
Tudi širše gospodarsko okolje domačemu trgu za zdaj ostaja naklonjeno. Umar pričakuje nadaljevanje zelo nizke brezposelnosti, rast realnih plač in krepitev zasebne potrošnje. Močan trg dela podpira prihodke podjetij, povpraševanje po bančnih in zavarovalniških storitvah ter sposobnost gospodinjstev in podjetij za odplačevanje posojil. Pomembno pa je, da rast stroškov dela dolgoročno ne prehiti rasti produktivnosti, saj bi to začelo pritiskati na dobičkonosnost.
Dokler ostaja to razmerje ugodno, so delnice eden najučinkovitejših dolgoročnih mehanizmov za premagovanje inflacije. Delnica pomeni lastništvo v podjetju, ki lahko povečuje proizvodnjo, izboljšuje produktivnost, višje stroške prenaša v cene ter povečuje dobičke in dividende. Vlagatelj tako sodeluje pri rasti realnega gospodarstva, ne da bi moral sam upravljati osnovno premoženje.
Ključno vprašanje ni, ali so slovenska podjetja dobra
V primerjavi z neposrednim vlaganjem v nepremičnine so delnice likvidnejše, omogočajo lažjo razpršitev in ne zahtevajo operativnega upravljanja. Nepremičnina sicer prav tako lahko varuje premoženje pred inflacijo, vendar sama rast njene tržne cene še ni enaka dejanskemu donosu. Upoštevati je treba stroške financiranja, vzdrževanja, zavarovanja, prenov, davkov, iskanja najemnikov in morebitnih praznih obdobij. Lastnik nepremičnine zato poleg naložbe dejansko upravlja tudi manjši posel, pogosto vezan na eno samo lokacijo in eno samo premoženje.
Ključno vprašanje zato ni več, ali so slovenska podjetja dobra. Polletni rezultati na to odgovarjajo precej jasno. Pomembnejše je, koliko njihove kakovosti je po letošnji rasti že vključene v cene. Obdobje splošne podcenjenosti se umika obdobju večje selektivnosti, toda kombinacija dobičkonosnosti, trdnih bilanc in dividend ostaja glavna konkurenčna prednost slovenskega borznega trga.
