Na finančnih trgih se letos odvijata dve zgodbi, ki na prvi pogled ne gresta skupaj. Prva je dvig obrestnih mer na raven, kakršne nismo videli več let, ponekod celo več desetletij. Hkrati pa to delnic, vsaj za zdaj, ni prizadelo: borzni indeksi so blizu rekordnih vrednosti.
Zakaj je to presenetljivo? Višje obrestne mere delnicam običajno škodijo na dva načina. Prvič, zadolževanje postane dražje. Podjetja in gospodinjstva za kredite plačajo več, zato manj vlagajo in trošijo, kar upočasni gospodarsko rast in s tem dobičke podjetij.
Drugič, obveznice postanejo privlačnejša alternativa. Delnice so tvegane, zato vlagatelji od njih pričakujejo višji donos kot od varnih obveznic. Ko obveznice same ponudijo dober donos, se ta razlika zmanjša in marsikdo se vpraša, zakaj bi sploh prevzemal tveganje delnic.
Donosnost ameriške desetletne državne obveznice je prejšnji teden presegla pet odstotkov in se ustalila pri 5,2 odstotka. Toliko vlagatelji niso dobili od leta 2007, tik pred izbruhom velike finančne krize. Podobno je v Evropi. Nemške državne obveznice prinašajo več kot 3,6 odstotka, slovenske pa znova več kot štiri odstotke.
To niso izjemne številke. Takšni donosi so bili skozi zgodovino povsem običajni. Izjema je bilo pravzaprav obdobje po finančni krizi leta 2008. Centralne banke so takrat v boju s šibko rastjo in prenizko inflacijo obrestne mere znižale na ničlo ali celo pod njo, poleg tega pa so množično odkupovale državne obveznice, da bi obrestne mere ostale nizke. Obveznice z ničelnim ali celo negativnim donosom niso bile naložba, ki bi ji običajen varčevalec zaupal svoje prihranke, razen če je pričakoval popoln zlom gospodarstva. Obveznice so torej spet povsem normalna naložba.
Kaj lahko gre narobe? Ali se bo naložba v obveznice po današnjih cenah izplačala, je odvisno predvsem od inflacije. Če bi ta v naslednjih desetih letih v povprečju presegla približno pet odstotkov, bi vlagatelj po upoštevanju inflacije ostal brez realnega donosa ali celo izgubil. Ta scenarij se mi ne zdi verjeten. Res je, da danes na cene pritiska več dejavnikov: vojna v Iranu, ameriške carine in trgovinska vojna ter ozka grla pri gradnji podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Vendar so ti pritiski po mojem mnenju začasni. Učinek carin z vsakim mesecem slabi, po ameriških kongresnih volitvah novembra pa je dogovor med ZDA in Iranom precej verjeten. Umetna inteligenca bo na srednji rok cene verjetno prej zniževala kot zviševala, saj bo povečala produktivnost. Podobno menijo tudi finančni trgi. Ti za ZDA v naslednjih desetih letih pričakujejo povprečno inflacijo okoli 2,35 odstotka. To pomeni, da lahko vlagatelj z današnjimi obveznicami računa na skoraj tri odstotke letnega donosa nad inflacijo.
Mnogi vlagatelji so na obveznice v zadnjih letih povsem pozabili, predvsem zaradi slabe izkušnje iz leta 2022, ko so izgubljale skupaj z delnicami. Prehod z ničelnih obrestnih mer na današnje je bil res boleč, a o prihodnosti nam ne pove veliko. Izhodišče je danes povsem drugačno in verjamem, da bodo obveznice ob naslednji recesiji spet odigrale vlogo zaščite.
Do takrat lahko delnice in visoke obrestne mere mirno sobivajo. Predvsem pa lahko vlagatelji danes sestavijo precej bolj odporen portfelj delnic in obveznic, kot je bilo to mogoče pred letom 2022. In prav to je dobra novica za dolgoročnega vlagatelja.
