Dolga leta so donos nosile predvsem delnice, saj varne naložbe niso ponujale ničesar. Danes je slika obrnjena: tudi brez tveganja je mogoče doseči boljši donos kot na bačnih depozitih, zato postaja razlika med varnim in tveganim znova ključna.
Izhodišče vlagatelja ni več delnica, temveč državna obveznica ali zakladna menica.
Bančni depozit danes vse bolj izgublja pomen. Ni več investicija, temveč parkirišče za denar. Donosi so nizki, pogosto blizu ničle, medtem ko trg ponuja približno dva do tri odstotke. Likvidnost brez donosa ni nevtralna, temveč strošek.
Zato v ospredje prihajajo državne menice, ki delujejo kot "depozit 2.0". Gre za kratkoročne državne instrumente, ki bolje odražajo dejansko ceno denarja in omogočajo, da kapital ostane likviden, hkrati pa prinaša donos.
V okolju geopolitičnih tveganj in verjetnega zniževanja obrestnih mer postaja kratek, stabilen donos še pomembnejši.
Vprašanje danes ni več, ali denar pustiti na računu, temveč kako ga upravljati.
Denar naj ne stoji. Denar naj dela.
