(KOMENTAR) Primer Šutar: Prehitri zaključki pod političnimi pritiski?

Blamaža ali zmeda? Dve plati ene zgodbe, potem ko je iz pripora danes odkorakal domnevni napadalec na konec oktobra v Novem mestu umrlega Aleša Šutarja. Zoper 21-letnika, ki so ga prijeli kmalu po napadu pred lokalom Patriot, po mnenju sodišča po delno izvedeni sodni preiskavi in več zaslišanih pričah ni več utemeljenega suma, da je res storil, kar se mu očita.

Primer še ni zacementiran, daleč od tega, da bi bil končan. A senca dvoma o tem, kdo je bil napadalec, se je kot dim pričela širiti kmalu po tem, ko je bil domnevni storilec le nekaj ur po dejanju tudi prijet. Policija in tožilstvo sta, dvomom navkljub, vztrajala pri svojem. Še ta teden, ko so sicer v javnost pričele curljati informacije, da priče, zaslišane v sodni preiskavi, večinoma aretiranega niso prepoznale v vlogi Šutarjevega napadalca, so organi odkrivanja in pregona vztrajali, da imajo zgolj in samo enega osumljenca. A sodišča očitno niso prepričali. 

Da priče, pripadniki romske skupnosti, pokrivajo svojega rojaka, je prepričan del javnosti. Od tu spraševanje o zmedi. A zaslišane priče niso bile le in zgolj Romi, pa jih je od dobrih dveh ducatov napadalca prepoznala le ena, curljajo informacije z sodišča. Z izvajanjem dokazov v preiskavi se je ugotovilo, da ni več podana večja verjetnost, da je prav priprti storil očitano kaznivo dejanje na škodo oškodovanega Šutarja, kot da ga ni storil, so medijem pojasnili na novomeškem sodišču. Sodna preiskava zoper obdolženca sicer še ni končana, nadaljnji potek postopka pa je po navedbah sodišča odvisen od organov pregona. A ti so se zdaj znašli v zagati. Očitno dokazov, ki bi trdili nasprotno, kot trdijo priče, ni. Da posnetkov samega napada na kasneje umrlega 48-letnika ni, je policija že pojasnjevala. Kaj so imel v rokah, da so trdili, da je prav 21-letnik pravi osumljenec, vedo pravzaprav le policija, tožilstvo in sodišče. A očitno imajo v rokah premalo. 

Zdaj se bo seveda spet razgrelo v javnosti. Najlažje bo, in tudi ne brez razloga, terjati odgovornost policije in tožilstva. Ker blamažo o prijetju napačnega, če se bo to izkazalo za pravilno, bodo morali požreti predvsem (in zgolj) oni. Vladajoča politika, ki je s svojim ministrskim ešalonom, kot ga pri nas skorajda ne pomnimo, na Dolenjsko udarila le nekaj ur po tragičnem dogodku in s tem ustvarila še kaj več kot pritisk na tiste, ki so se s tragičnim dogodkom ukvarjali, si bo po pilatovsko umila roke. Češ da vse to skupaj ni v njeni pristojnosti. A ko le poldrugi dan po tem, ko Dolenjsko pretrese sicer krut zločin, odstopita dva ministra, pred razgretimi državljani pa je na prangerju celotna vlada, je težko ne dvomiti v to, da pritiski, naj se primer čim prej razreši, niso obstajali. Nenazadnje so bila številna vprašanja, zakaj se je takrat šele uradno imenovani generalni direktor policije obdržal na položaju. In tukaj tudi tiči odgovor, zakaj se je vztrajalo, da imata tako policija kot tožilstvo za osumljenca le in zgolj aretiranega 21-letnika.

Aktualno dogajanje je le še dokaz več, kako je politika v primeru nasilne smrti na Dolenjskem reagirala napačno. Vpletla se je, kot se ne bi smela. In navkljub preštevilnim opozorilom ni in ni odnehala. Nenazadnje so posledice nespametnega Šutarjevega zakona zdaj že vidne. A če za smrt 48-letnika krivca ne bo, bodo padale glave. Seveda ne politične.