Barbara Gavez Volčjak
14. novembra po vsem svetu zaznamujemo dan sladkorne bolezni, za katero po poročilu Mednarodne diabetične zveze boleha 537 milijonov odraslih. "Pri nas je po zadnjih ocenah do 175.000 oseb s sladkorno boleznijo, ob njih pa vsaj še 50.000 takih, ki za svojo bolezen ne vedo," pravi predsednik Društva diabetikov Maribor Mirko Topolovec. V Mariboru je po ocenah pristojnih približno 15.000 ljudi s sladkorno boleznijo, v društvo jih je vključenih okoli 850. Sogovornik meni, da so k odkrivanju sladkorne bolezni veliko pripomogle referenčne ambulante pri zdravnikih družinske medicine.
Brez zdravljenja milijoni ljudi
Tema svetovnega dneva v obdobju 2021-2023 je dostop do zdravljenja sladkorne bolezni, ki še vedno ni zagotovljen milijonom ljudi po svetu. Pri nas to sicer ni tolikšna težava kot v manj razvitih državah, pravi Topolovec, vseeno pa bi se dalo še kaj izboljšati, predvsem za samostojni nadzor nad boleznijo. Spremljanje ravni krvnega sladkorja je namreč ključni del obvladovanja sladkorne bolezni, veliko bolnikov pa nima dostopa do opreme in pripomočkov, ki so za to potrebni. "Medtem ko je inzulin na voljo brezplačno. Tako za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 kot tudi tipa 2, prav tako tablete, si pa moramo sami kupovati lističe za merjenje glukoze v krvi," poudarja sogovornik. Škatlica s 50 lističi stane približno 24 evrov, meritve pa so nujne za reden nadzor nad ravnjo sladkorja v krvi, da se ne pojavijo zapleti zaradi hipo- ali hiperglikemije.
Naprednejše meritve omogoča podkožni senzorski merilnik, ki odčita raven sladkorja v krvi brezstično, tudi čez obleko. "Merilnik kupimo samo enkrat, kar niti ni tako velik strošek. Senzor pa je treba menjati vsakih 15 dni in stane 50 evrov. Uporabniki inzulina dobijo senzorje brezplačno, vsi drugi jih moramo kupovati sami," razlaga Topolovec. Meni, da bi zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo za zdravje lahko našla načine, da bi bili do brezplačnega senzorja ali vsaj 50 merilnih lističev na mesec upravičeni vsi, kajti veliko bolnikov tega stroška ne zmore.
Izboljšati je treba samostojni nadzor nad boleznijo
Na voljo Šola zdravega življenja
V društvu si prizadevajo slediti tudi drugi pomembni temi Mednarodne zveze, to je izobraževanju za varno prihodnost tako za zdravstvene delavce kot za ljudi s sladkorno boleznijo. Za svoje člane organizirajo strokovna predavanja, da bi jim pomagali izboljšati kakovost življenja in preprečili poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja, pa tudi učne delavnice, s katerimi spodbujajo razmišljanje o sladkorni bolezni in njenih posledicah. "Izvajamo tudi Šolo zdravega življenja, meritve krvnih vrednosti, svetujemo članom po telefonu in se večkrat letno odpravimo na izlete in okrevanja," predsednik našteva dejavnosti društva.
Ob dnevu sladkorne bolezni
Društvo diabetikov Maribor organizira ob 14. novembru številne dejavnosti, s katerimi želi ozaveščati bolnike, njihove svojce in tudi zdrave ljudi o sodobnih možnostih zdravljenja. Prav na ta dan se bo društvo v sodelovanju s člani Društva študentov medicine predstavljalo ob stojnici v Europarku, izvajali bodo tudi meritve sladkorja v krvi. V tednu od 12. do 15. novembra pa bo mariborski grad v podporo osebam s sladkorno boleznijo obarvan v modro.
Člani se lahko brezplačno udeležujejo tudi vrste športnih dejavnosti: steznega in ruskega kegljanja, namiznega tenisa, pikada, vodenih kolesarskih voženj in pohodov. Telesna aktivnost je pri sladkorni bolezni zelo pomembna, ker znižuje krvni tlak, uravnava sladkor v krvi, krepi kosti in mišice, pomaga pri uravnavanju telesne teže in podobno. "Sodelujemo tudi pri športnih igrah invalidov, nasploh smo z udeležbo pri športnih dejavnostih in strokovnih predavanjih zadovoljni, okrepiti pa bi želeli udeležbo v Šoli zdravega življenja," pravi sogovornik in med načrti za prihodnje leto omeni ustanovitev ene vrste področnih enot v občinah v okolici Maribora, ki jih sicer pokriva društvo in imajo v njih vsaj 50 članov.
