Damijan Toplak
Izpod spretnih rok migrantk iz Sirije in Irana, ki že nekaj let živijo v Sloveniji, so pretekli petek v večgeneracijskem centru Občine Hoče - Slivnica v Orehovi vasi nastajale kulinarične dobrote (jedi adas polo, tabuleh, kibbeh in kuku sabzi), ki jih je bilo naslednje dopoldne mogoče pokusiti na Pohorski tržnici v Pivoli. Ko smo opazovali nastajanje odličnih arabskih jedi, ki jih največkrat pripravijo ob prazniku nauruz ob prihodu pomladi 21. marca, smo videli, da spretne kuharice uporabljajo ogromno začimb, kakršnih je v slovenski kulinariki precej manj. Med drugim so uporabile koper, kardamom, cimet, klinčke, limono, meto pa mlete orehe, črni in kajenski poper, koriander, baziliko, pehtran, kurkumo in ogromne količine peteršilja.
Večerja pogosto topli obrok
Kot je povedala Behnaz Aliesfahanipour, ena od udeleženk kulinarične delavnice, ki so se je iranske in sirske ženske z veseljem udeležile, so pripravili jedi, značilne za njihovi domovini Iran in Sirijo. Njihove kulinarične mojstrovine so bile pripravljene kot glavne jedi in priloge, tudi solata je bila zraven. Za vse to so uporabile ogromno zelenjave pa tudi drugačne priloge, kakor jih poznamo pri nas, namreč basmati riž, lečo, žitarico bulgur in drugo. Jed kuku sabzi pa je neke vrste omleta. V Siriji in Iranu je pogosto topli obok tudi večerja, ne le kosilo. Nekaj sestavin, ki jih potrebujejo za sirske in iranske jedi, dobijo v običajnih trgovinah v Sloveniji, veliko tega pa nabavljajo v Ljubljani, kjer je veliko več arabsko govorečih ljudi in tudi njihove kulinarike. Sirska in iranska kulinarična posebnost je tudi omaka iz granatnega jabolka. Sicer pa so udeleženci delavnice dejali, da so jim v slovenski kulinariki najbolj všeč domače juhe, oni namreč zdaj večinoma pripravljajo instantne. Ibrahim Kasabji je dodal, da ima poleg slovenskih juh zelo rad zrezek v gobovi omaki, izmed sladic pa palačinke in domači "štrudl".
Udeleženci kulinarične delavnice so pohvalili prenovljene prostore večgeneracijskega centra v Orehovi vasi, kjer je mogoče tudi igrati namizni tenis in badminton - tako v notranjosti stavbe kot na zunanjem zelo velikem parkirišču. Na voljo je veliko družabnih iger in izobraževalnih delavnic. V večgeneracijski center v Orehovi vasi prihajajo večinoma starejši, in to iz Orehove vasi in sosednjih krajev v občini Hoče - Slivnica, prav tako iz sosednjih občin, kjer takšnih centrov še nimajo, a v njem so tudi programi za mlajše. V Orehovi vasi sta na voljo tudi prostora za občinska društva. Na prenovo pa čakajo streha in fasada ter nekateri notranji prostori.
Vključenih devet odraslih migrantov
Občina Hoče - Slivnica je vključena v projekt Embracin, ki zagotavlja lažje vključevanje migrantov v lokalno okolje, kamor so se preselili. V njem je devet odraslih iz Sirije in Irana, ki sicer vsi živijo v mestni občini Maribor. Zanje je poskrbljeno s celostno integracijo v slovensko družbo - na zdravstvenem, socialnem (zaposlitvenem) področju, pri pravni pomoči, učenju slovenskega jezika, nastanitvi in pri psihosocialni pomoči. Eden od teh migrantov ima status študenta, trije so zaposleni, pet jih je še brezposelnih, pri čemer jim pripadajo pravice kakor brezposelnim slovenskim državljanom. Marina Vrhovac, ki na Občini Hoče - Slivnica vodi projekt Embracin, je dejala, da se pri zaposlovanju bolje znajdejo ženske, ki imajo kulinarična znanja, in moški s tehničnimi znanji ter tam, kjer slabše znanje slovenskega jezika ni ovira pri zaposlitvi. Trudijo se tudi drugi, zato je prepričana, da bodo tudi oni kmalu našli zaposlitev. Dogodki, kot je bila kulinarična delavnica s predstavitvijo na Pohorski tržnici, so izjemna priložnost, da migranti pridobijo več samozavesti in spoznajo več lokalnega prebivalstva, ki jim lahko tudi ponudi zaposlitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
