Regionalna razvojna agencija Podravje je včeraj v Mariboru gostila mednarodno konferenco v sklopu štiriletnega evropskega projekta krepitve regionalnih ekosistemov socialne ekonomije (RESEES), znotraj katerega ima Podravje vlogo pilotne regije za merjenje družbenih učinkov. Udeležencem so predstavili tudi nekaj dobrih praks socialnih podjetij v regiji.
Projekt RESEES združuje šest evropskih regij iz Španije, Francije, Finske, Italije in Slovenije, ki želijo po besedah vodje projekta v Sloveniji Vladimirja Rudla iz RRA Podravje izboljšati izvajanje politik regionalnega razvoja na področju regionalnih ekosistemov socialne ekonomije in izpopolnjevanja deležnikov. "Naš glavni cilj je okrepiti sodelovanje in mreženje, ki ga spremlja izpopolnjevanje deležnikov socialnega gospodarstva kot pot do kakovostnega vključujočega in trajnostnega zaposlovanja v Evropi. Projekt je usklajen tudi z izvajanjem evropskega načrta socialne ekonomije in evropske agende spretnosti na regionalni ravni," je dejal Rudl.
Partnerji skušajo v sklopu projekta, ki poteka že dve leti, identificirati izkušnje in dobre prakse na področjih promocije socialne ekonomije in osveščanja, krepitve zmogljivosti in izpopolnjevanja deležnikov, mreženja in sodelovanja ter merjenja politik in družbenega vpliva. Socialna ekonomija v Evropi sicer danes predstavlja 2,8 milijona podjetij in organizacij, ki zaposlujejo 13,6 milijona delavcev, kar je približno 6,3 odstotka delovne sile v EU. S spodbujanjem vključujoče rasti, okoljske trajnosti in razvoja skupnosti socialna ekonomija zato po besedah Rudla prispeva k bolj odpornemu in pravičnemu zaposlovanju v evropskih regijah. "V Evropi smo si na tem področju še zelo različni že glede tega, kaj sploh štejemo v pojem socialnega podjetništva. Naši kolegi v Španiji vanj štejejo skoraj 20 odstotkov podjetij, med drugim vse zadruge in podobne inštitucije, celo nekatera zelo velika podjetja. V Sloveniji smo še razmeroma majhni, zato nujno potrebujemo kriterije oziroma orodje, kako meriti učinkovitost socialnega podjetništva," je še dodal vodja projekta.
Miro Mihec iz podjetja za etično oglaševanje Etika je spomnil, da je bil zakon o socialnem podjetništvu v Sloveniji sprejet leta 2011, sedem let pozneje so pojem razširili na socialno ekonomijo, tako da so poleg registriranih socialnih podjetij v ta sektor prešle tudi zadruge, zaposlitveni centri, invalidske organizacije in nekatere nevladne organizacije. Ob tem je dejal, da delež zaposlenih v socialnih podjetjih v Sloveniji še vedno znaša le nekaj odstotkov, medtem ko v nekaterih evropskih državah, predvsem Španiji, Italiji ali Franciji, ti deleži znašajo že več kot deset ali do celo 20 odstotkov. "Pri nas lahko naštejemo okoli 280 registriranih socialnih podjetij, njihovo število ves čas rahlo niha, kar je čisto običajna podjetniška lastnost. Je pa res, da številka ne narašča, kar bi se lahko zgodilo, če bodo na voljo kakšni razpisi," je dejal.
Vodilni partner v projektu je sicer španska regija Navarra, njihov predstavnik Ignacio Mendioroz Casallo pa je povedal, da je visok delež socialnega podjetništva pri njih povezan z večdesetletno tradicijo delovanja kooperativ, ki jim z zakonodajno in finančno podporo ob strani stojita tudi država in regionalne oblasti. Po zaslugi socialne ekonomije je v Španiji ustvarjenega okoli deset odstotkov bruto družbenega produkta, samo v regiji Navarra je v teh oblikah podjetništva zaposlenih okoli 25.000 ljudi, kar ima po besedah Casalla pomemben vpliv na socialne razmere in blagostanje ljudi, je še dodal.
Mariborski organizatorji konference bodo popoldne udeležence iz držav partneric popeljali po socialnih podjetjih, ki predstavljajo primere dobrih praks v regiji. Med drugim bodo obiskali Zadrugo Dobrina in Dnevni center aktivnosti za starejše v Mariboru, Center ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah, Zadrugo Bela Murva v Laporju ter Zavod Nazaj na konja v Starošincih.
