Združenje svetov delavcev Slovenije (ZSDS) z največjo resnostjo spremlja skrb vzbujajoče dogajanje v Javnem holdingu Maribor, d. o. o., v katerem je Mestna občina Maribor kot ustanoviteljica vložila predlog za sodni odpoklic dveh zakonito imenovanih predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe. V združenju menimo, da takšen poseg v mehanizme delavskega soupravljanja pomeni neposredno ogrožanje pravic zaposlenih ter slabitev demokratičnih načel upravljanja v javnem sektorju.
V konkretnem primeru gre za očitno omejevanje volilne pravice večine zaposlenih, saj si občina prizadeva, da bi predstavnike delavcev v nadzornem svetu izvolili le delavci obvladujoče družbe holdinga. Toda Javni holding Maribor, d. o. o., je skupina več med seboj povezanih družb, v kateri zaposleni delujejo v različnih pravnih subjektih, vendar v skupni ekonomski entiteti. Zato je edino legitimno, da predstavnike delavcev za nadzorni svet imenuje skupni svet delavcev, ki je bil skladno z zakonodajo ustanovljen prav z namenom, da enakovredno zastopa vse zaposlene znotraj holdinga – ne glede na to, v kateri družbi so formalno zaposleni.
Utemeljenost tega stališča izhaja iz več virov:
-
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v 75. členu določa, da delavci v gospodarskih družbah sodelujejo pri upravljanju tudi z imenovanjem svojih predstavnikov v nadzorne svete. Čeprav člen ne določa izrecno, kako ravnati v primeru holdingov, je v praksi in pravni teoriji uveljavljeno, da se v takih primerih uporablja institut skupnega sveta delavcev, določen v 79. členu istega zakona.
-
V primeru koncernskih struktur, kot je Javni holding Maribor, je skupni svet delavcev edini organ, ki lahko veljavno zastopa skupne interese vseh delavcev holdinga v organih upravljanja.
-
Nadalje, 3. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Slovenija pravna in demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo in jo izvaja neposredno in z volitvami. Pravica delavcev do sodelovanja pri upravljanju izhaja iz tega temeljnega načela demokracije na delovnem mestu. Zato mora biti omogočena vsem zaposlenim, ne zgolj določenemu delu.
-
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakon o javnih službah pa dodatno krepita potrebo po preglednem, zakonitem in participativnem upravljanju v javnih podjetjih, kjer mora biti spoštovana tudi pravica delavcev do soodločanja.
Pri tem je posebej skrb vzbujajoče dejstvo, da Mestna občina Maribor z vloženim predlogom za sodni odpoklic nasprotuje lastnim aktom. V ustanovitvenih dokumentih holdinga in v drugih občinskih aktih je holding nedvoumno opredeljen kot skupina povezanih družb, kar pomeni, da je funkcionalna celota vseh odvisnih družb integralni del sistema. Občina torej zlorablja pravno sredstvo sodnega odpoklica, da bi dosegla reorganizacijo nadzornega sveta mimo volje zaposlenih.
Združenje svetov delavcev Slovenije zato ostro nasprotuje poskusu Mestne občine Maribor, da s postopkom odpoklica spodkoplje že uveljavljene in pravno utemeljene mehanizme delavske participacije. To ni zgolj vprašanje kadrovske izbire, temveč vprašanje spoštovanja prava, ustave in demokratičnih vrednot, na katerih temelji naša družba. V tem duhu se je v zvezi s tem primerom oglasil tudi predsednik ZSDS g. Vladimir Šega, kateremu se je kasneje očitalo, da "zastopa interese" skupnega sveta delavcev. Z vso gotovostjo lahko zatrdimo, da g. Šega ne zastopa interesov kogarkoli, temveč izključno in edino interese ekonomske demokracije in sodelovanja delavcev pri upravljanju.
Združenje svetov delavcev Slovenije poziva vse deležnike – občinske svetnike, vodstvo holdinga, sindikate, predstavnike delavcev in sodišče – da branijo zakonite pravice zaposlenih in preprečijo nevaren precedens, ki bi lahko dolgoročno oslabil delavsko participacijo v slovenskem javnem sektorju.
V imenu Združenja svetov delavcev Slovenije dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka ZSDS
