
V Študentskem domu 11 na Lentu v Mariboru se je 14. uri sprožil požarni alarm. Prebivalci doma so morali nemudoma zapustiti svoje sobe in se po najkrajši poti evakuirati na zbirno mesto, na lokacijo pa je v zelo kratkem času prispela gasilska avtolestev, s katero so iz drugega nadstropja rešili v sobi ujeto osebo.
Tokrat na srečo ni šlo za resničen požar. Požarno vajo in vajo evakuacije so Študentski domovi Univerze v Mariboru izvedli skupaj z Gasilsko brigado Maribor in podjetjem Aktiva Varovanje, vsako leto pa jo priredijo v drugem študentskem domu.

Kot nam je povedal direktor Študentskih domov Univerze v Mariboru Borut Gaber, koristi v vaji pridobljeno znanje tako novim študentom, ki so se medtem že namestili v njihovih domovih, kot tudi zaposlenim: "Vaje izvajamo enkrat letno, ne samo zato, ker je tako predpisano z zakonodajo, ampak ker želimo da tudi novi stanovalci spoznajo požarni red in evakuacijske poti. Hkrati je to tudi preizkus za naše zaposlene, kako se pravilno odzvati v primeru evakuacije."


"Skoraj vsi naši objekti razen enega so opremljeni z aktivno požarno zaščito. S pomočjo avtomatskih javljalnikov se da hitro ugotoviti, če je nevarnost res prisotna. Hkrati pa so tudi naši receptorji vsi usposobljeni za gašenje začetnih požarov," je nadaljeval Gaber in pojasnil, da so v preteklosti zaposleni že pogasili tudi kakšen manjši požar, ki je nastal v kesonu za smeti. V kolikor pa ocenijo, da požaru sami ne bodo kos, pokličejo na pomoč gasilce.


Mladen Popovič iz Aktive Varovanje je povedal, da so z današnjim načrtom izvedbe vaje predvideli vse elemente, ki pridejo v poštev v primeru požara: odkrivanje požara, prijava receptorju, javljanje informacije na center za obveščanje, evakuacija in preverjanje številčnega stanja na zbirnem mestu. Je pa pri tem opozoril, da so študentski domovi specifični objekti, saj so stalno naseljeni, v vsakem apartmaju oziroma etaži so kuhinje, kar pomeni, da je virov za nastanek požarov veliko.


"Namen tovrstnih vaj je, da dobijo ljudje rutino, da lahko v primeru požara pravilno reagirajo. Mi pa preverimo vse sisteme, ki nam pri tem pomagajo," tako Popovič. Težava prebivalcev študentskih domov je tudi, da običajno nihče ne more poznati števila oseb, ki se v danem trenutku nahajajo v objektu. Zato je toliko bolj pomembno, da receptorji potrkajo po vratih in tako preverijo, da v sobi resnično ni nikogar ter tako zagotovijo, da so se vsi varno evakuirali.

Gregor Grosman





