Župan Maribora Saša Arsenovič, državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mojca Erjavec, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Tušar, vinogradnik Danilo Flakus in direktor Mestnih nepremičnin Ranko Šmigoc so ob koncu današnje slovesnosti simbolično zasadili še zadnja dva trsa v nov mestni vinograd na Piramidi. Skupno tisoč trsov je za sedaj zasajenih, sicer še pokritih z zemljo, da bi jih zaščitili pred zimsko zmrzaljo. "Res sem ganjen in zelo ponosen, da smo danes tukaj, ko praznujemo 862. rojstni dan mesta Maribor, trta pa je bila tukaj še prej. Že veliko generacij pred nami je torej zasadilo vinograde, mi smo sedaj omogočili, da gre zgodba naprej. Verjamem, da bo tukaj zorelo odlično vino in da bo tudi Maribor v prihodnje šel po poti razvoja," je povedal župan Arsenovič in dodal, da "smo zadnjih deset let trpeli, ko smo gledali to veduto našega mesta, zaraščeno kot pragozd."
Velika odgovornost
Spomnimo, da se je vinograd na Piramidi zadnja leta res zarastel. Najprej po propadu velikega mestnega vinarja Vinaga, nato se je tudi projekt obuditve vinograda z zadrugo, v katero so se povezali lokalni vinogradniki, izkazal za preobsežen in prezahteven. Potem je odgovornost prevzela Mestna občina Maribor in lani tudi odstranila stare trse in plevel. Lege so sicer za rast trte tukaj zelo dobre, a obenem zahtevne za obdelavo. Težava je tudi plazenje zemlje. Zato bo izziv, kako urediti odvodnjavanje oziroma kako vsaj del vode zadržati, zlasti če se obetajo suše, kakršna je bila letos. "Morda je sedaj videti, da je bilo enostavno, a ni bilo, zato gre velika zahvala vsem, ki so sodelovali- Skladu kmetijskih zemljišč na čelu z direktorico Tušar, ki nam je izjemno pomagala, ko je občina želela vzeti te površine v najem. Zahvala tudi vinogradnikom, javnim podjetjem, ustanovili smo tudi podjetje Mestni vinogradi Maribor, ki je sedaj pod okriljem podjetja Urbanatura. To se bo ukvarjalo tudi z destinacijskim turizmom in marketingom, ne samo Maribora, ampak tudi Štajerske in Pohorja," je še dodal. Ob tem pa apeliral tudi na prebivalce in podjetja, da vinograd vzamejo za svojega, v prihodnje postanejo tudi botri kakšnim trsom in seveda tudi sponzorji. Toda ta del bo šele sledil, je dejal Arsenovič.
Vinograd je sedaj zasajen v srednjem, nekoliko bolj položnem delu ob glavni poti na vrh Piramide. Po tem ko bodo do konca leta 2027 tukaj zaključili z zasaditvijo vinograda, ki bo skupno velik štiri hektarje, je razmislek tudi o površinah na Kalvariji in Mestnem vrhu. Arsenovič pa seveda upa, da bo tudi nova županja ali župan prepoznal to kot pomembno zgodbo in z njo nadaljevali. Na prireditvi, ki jo je s pesmijo oplemenitila Maja Keuc, stregli pa so študenti in študentke Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, sta bila sicer med številnimi drugimi gosti tudi dva kandidata za župansko mesto- Katja Koren (predvsem v vlogi državne sekretarke) ter Andrej Bauman, ki je tudi mestni svetnik.
Prvo vino čez pet let, penina čez deset
Po zasaditvi moramo biti sedaj torej potrpežljivi in čakati, da se vse še dobro prime. Na prvo trgatev gre namreč računati šele v kakšnih treh ali štirih letih. Da bi dobili prvo vrhunsko penino, kar je tudi želja in ambicija, pa bo trajalo deset let, je napovedal Danilo Flakus, glavni enolog in direktor Dveri Pax, ki je zasnoval mariborski mestni vinograd in zasaditev ter podal vso strokovno pomoč: "Po dvajsetih letih v vinogradništvu sem se naučil, da je za uspeh ključna dobra priprava. Vinograd je namreč živ organizem, vinogradništvo se sooča z vse večjimi izzivi ekstremni nalivi, erozija nas opozarjajo, kako pomembno je odvodnjavanje, stabilnost pobočij, strokovna zasnova vinogradov. To so temelji."
Katere sorte bodo torej rasle v mestnih vinogradih? "Chardonnay in modri pinot sta zelo pomembni sorti za vrhunsko penino, kar je ambicija. Posebno mesto ima tudi žametna črnina, potomka naše Najstajerše trte z Lenta, ki bo novemu vinogradu dala dodatno povezavo z bogato vinsko dediščino Maribora. Sedaj smo naprej zasadili šipon, ki je izrazito štajerska sorta, ki nosi identiteto našega prostora. Prav takšne posebnosti so tisto, po čemer nas lahko prepoznajo tudi v tujini. V svetu vina ni pomembna samo kakovost, temveč tudi avtentičnost in zgodba, ki stoji za njim," je še dejal Flakus ter posebej omenil še izvajalca, ki je s strojem v vinogradu veliko opravil, to je Jure Jesenko.
Začetna investicija v vinograd je stala 600.000 evrov in poleg zasaditve 4000 novih trsov zajema začetek urejanja odvodnjavanja, sprehajalnih poti in razsvetljave. Po županovih besedah je v načrtu tudi ureditev nove dostopne poti iz Mestnega parka, ob sprehajalni poti na vrh so pred dnevi že postavili učni čebelnjak. Po besedah skrbnika Najstarejše trte in mestnega viničarja Staneta Kocutarja bodo na Piramidi znova zasadili tudi jablane, v prvi vrsti sorte priolov delišes, ki je bila vzgojena v Mariboru, in še nekaj drugih, ki pa jih sploh ne poznamo več.
Kocutar, ki je prav tako vesel nove vinogradniške zgodbe na Piramidi, je dodal še, da je Piramida kot vinorodna lega veliko več kot prostor, grič nad mestom: "Je pravzaprav strateška lega, ki je v zgodovini pomenila obrambno zaporo pred vdorom vzhodne Alpe. Je tudi zgodba o tem, kako se je mesto kalilo znotraj vinograda. Ko je bil vinograd recimo v lasti kartuzije v Žičah, je gotovo potovalo po svetu, po drugih kartuzijah, po Evropi. Nenazadnje je v njeni notranjosti tudi rov, zaklonišča, kamor so se Mariborčani umaknili med bombnimi napadi leta 1944 in 1945. Danes pa stopa v novo funkcijo, spet s tradicionalno rabo vinograda in vinske trte. In prav je, da se tisto, kar je dediščina Maribora v najbolj žlahtnem smislu, vrne in to nadaljuje."
