
Amir Suljić, ki ga je javnost v preteklih štirih letih dodobra spoznala zaradi njegove dobrodelne božične večerje za družine v socialni stiski, snuje nov projekt. Če smo ga nekoč opisovali kot humanitarnega natakarja iz Parme, to sicer več ne drži, saj je začel tudi novo poslovno pot – ima čistilni servis Biohazard, ki gre tja, kamor drugi ne želijo, kot sam pravi: v prostore, ki so bili dolgo zanemarjeni, kjer je nekdo umrl, kjer se je zgodila nesreča, poplava ... To bo njegov vir financiranja drugih idej, razloži. Poleg božične večerje, ki bo letos vsaj tako obsežna kot lani, ko je razveselil okoli 800 ljudi, poleg tega bo potekala še v dveh državah, na Hrvaškem in v Avstriji, se loteva nečesa povsem novega – razvija pilotni projekt Nova pot, ki ima potencial, da iz njega izpeljejo tudi nacionalni program pomoči mladim.

Kot nekdo, ki mu v otroštvu ni bilo prizaneseno, razume mlade, ki se vrtijo v začaranem krogu slabe družbe, prepovedanih substanc in negativnih ocen. Zato jim želi pomagati tako, da se iztrgajo iz te negativne centrifuge in najdejo novo pot. Povezal se je z obrtno-podjetniško zbornico in zavodom za zaposlovanje, ker želi najti način, da bi tem mladim pomagali do zaposlitve, še prej pa pridobiti veščine za poklic, ki bi ga lahko opravljali. S tem bi jim dali priložnost in samozavest, s katero bi lažje prekinili negativno spiralo, v kateri se znajdejo. "Ne bomo obljubili, da vsakemu najdemo službo. Jim bomo pa pomagali, da se najdejo," pripoveduje Suljić in vabi mlade in njihove starše, da obiščejo spletno stran igrajposteno.eu, kjer je projekt podrobno opisan in kjer je tudi obrazec, s katerim se lahko prijavijo na projekt. Vse je anonimno, pove, najprej bodo z vsakim opravili pogovor in skupaj ugotovili, ali mu lahko pomagajo in kako. Po potrebi jih bodo usmerili tudi na druge institucije, če bi potrebovali še kakšno strokovno pomoč, kot rečeno, pa je osnovna ideja, da jih bodo povezali z delodajalci in zavodom za zaposlovanje, pri čemer bodo vsakemu pomagali na tej poti – jih spremljali na razgovore, učili novih veščin in podobno.
Skriti v sistemu, nihče se z njimi ne ukvarja
"Zelo pozdravljam idejo, da se kot družba začnemo bolj ukvarjati s tistimi mladimi, ki so prezrti," doda Bernard Memon, direktor mariborske izpostave zavoda za zaposlovanje. "Imamo brezposelne in iskalce zaposlitve, ki jih vodimo v evidencah. Z mladimi, ki niso vključeni ne na trg dela ne v izobraževalne institucije, pa se ne ukvarjamo. Na to opozarja tudi OECD, saj ti mladi niso nikjer zabeleženi, skriti so v sistemu, z njimi se nihče ne ukvarja, živijo pa v situacijah, ki se samo poslabšujejo. Amir je ravno v pravem času prišel z idejo, ki jo je nujno udejanjiti," razlaga Memon.

Všeč mu je zamisel, da bi se aktivno vključevali v izobraževanje in mladim pomagali pridobiti osnovne veščine, da se potem lažje vključijo na trg dela. "Pri osnovnih veščinah imam v mislih to, da sploh razumejo koncept potreb delodajalca - kaj pomeni, da je treba zjutraj vstati, se urediti, biti pravočasno na delovnem mestu. Čiste osnove. Potem pa seveda osnovna znanja, da lahko nekdo postane recimo kuharski pomočnik ali natakar," nadaljuje Memon.
Želi si, da najprej najdejo te mlade, jih opolnomočijo in nato povežejo z delodajalci. "To so lahko osebe, ki zapadejo v dolgotrajno brezposelnost, v duševne težave in revščino. Tudi zato je pomembno, da jim posvetimo večjo pozornost," še poudari Memon, ki vidi Novo pot za mlade kot pilotni projekt, iz katerega bi lahko razvili tudi program na državni ravni. "Če se bo ta praksa pokazala kot dobra, jo bomo gotovo lahko razširili, to idejo bom predstavil vodstvu zavoda za zaposlovanje," sklene Memon.
Suljić pove, da se mu je ideja porodila, ker se je v preteklosti večkrat pogovarjal prav z ljudmi, ki so mu povedali, da ne vidijo več izhoda in se ne upajo nikomur izpovedati. Glede na svoje izkušnje v življenju je prepričan, da se bo lahko pogovoril z njimi in jih znal usmeriti. "Za vsakega bomo nekaj našli, da presekajo ta začarani krog, potem je vse lažje," obljublja.

Bobni kot terapija
Ker Amir Suljić vselej razmišlja nekoliko izven okvirjev, je k projektu pritegnil priljubljenega humanitarca, bobnarja Marka Soršaka – Sokija. Ta bo mladim, ki imajo lahko nakopičene tudi veliko negativne energije, pomagal to sprostiti na konstruktiven način, ne le z udarjanjem po bobnih, hkrati bi jim s tem pokazal pot do lepšega življenja preko glasbe, če strnemo osnovno idejo. "Glasba ima ogromno lepih učinkov. Tudi telesno in psihološko. Boben pa je inštrument, na katerega lahko vsak poskusi igrati. In ob njem se lahko razvijaš, saj nikoli ne prideš do konca," razloži Soki, ki tudi sam med učenjem naleti na ljudi, ki so skrenili v napačno smer. Opaža pa, da marsikoga prav glasba "potegne ven". S tem, ko se naučijo bobnanja in nastopajo, pridobijo tudi samozavest, niso sami in imajo dodatno sprostitev, s katero lažje prebrodijo težavna obdobja, konča.
Jana Juvan












