Na današnji seji mariborskega mestnega sveta bo govor tudi o projektu ČHE Kozjak. Predlagatelj gradiva je Željko Milovanovič (Lista kolesarjev in pešcev), poročevalka pa Katja Beck Kos iz Civilne iniciative Za Kozjak. Predlagatelja ocenjujeta, da sta ČHE Kozjak in njena daljnovodna povezava pomembno prostorsko, okoljsko, razvojno in družbeno vprašanje. Čeprav gre za državni prostorski načrt, o katerem ne odloča mariborska občina, ima ta pravico in dolžnost, da zaščiti interese prebivalcev, bivalno okolje, naravne habitate in prostorski razvoj mesta. "Ključni pomisleki so povezani z zastarelostjo strokovnih podlag, z vprašanjem učinkovitega sodelovanja javnosti, z vplivi na zdravje in kakovost bivanja, na gozdni in krajinski prostor Kozjaka, z geološko občutljivostjo območja in z vprašanjem, ali so bile alternative po obstoječih infrastrukturnih koridorjih dovolj resno preverjene," so še zapisali v gradivo.
Razloge za obravnavo na seji mestnega sveta vidita tudi v tem, da prebivalci Kamnice in širšega območja nasprotujejo umeščanju daljnovoda po sedanji trasi in s sklepom KS Kamnice (4. februarja 2025) zahtevajo, da Mestna občina Maribor (MOM) zagovarja vkopan kablovod po obstoječem infrastrukturnem koridorju v dolini. Na zboru občanov v Selnici ob Dravi pa so občani nasprotovali izvedbi ČHE Kozjak, ob čemer navajajo odsotnost predstavljenih varnostnih študij, nesprejemljive transportne poti skozi naselje, nepojasnjeno izbiro lokacije in nepreglednost postopkov.
Zato predlagajo tri sklepe, in sicer, da naj mestni svet ugotovi, da za projekt ČHE Kozjak in pripadajočo daljnovodno povezavo na območju MOM ostajajo odprta ključna vprašanja glede vplivov na zdravje ljudi, kakovost bivanja, naravne habitate in vodne vire. Da naj investitor (Dravske elektrarne Maribor, op. a.), pristojna ministrstva in vlada pred nadaljevanjem projekta pripravijo nove, neodvisne, strokovno preverljive in javno dostopne podlage, ki bodo obravnavale vplive na zdravje, prostor, okolje, gozd, vodne vire, geološko stabilnost, prometne in logistične obremenitve, ter primerjalno presojo alternativnih tras in tehničnih rešitev. Odgovorne pozivajo še, da zagotovijo javni dialog z lokalnim prebivalstvom in prizadetimi občinami ter krajevnimi skupnostmi in organizirajo javno predstavitev strokovnih podlag ter primerjavo variant. In da se kot prednostna alternativa celovito preveri umestitev energetske povezave znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev, tudi z možnostjo vkopanega kablovoda.
Župan Saša Arsenovič je na vprašanje, kakšno je stališče njegove liste do te točke, odgovoril: "Seveda si želim, da Slovenija pride do novih energetskih virov, vendar ne na način, da bi se poslabšalo življenje občank in občanov na območju ne samo mestne občine Maribor, ampak širše regije. Zato je treba iskati najboljše rešitve, tudi če zaradi tega investicija postane malo dražja in bo izvedena malo kasneje. Vprašanje, daljnovod ali vkopavanje kablov, je stvar stroke, vem pa, da je bil ta prostorski načrt sprejet, tudi z načelno podporo MOM, ampak, kot rečeno, pod pogoji." Na to, ali bo njegova lista svetnikov podprla tri predlagane sklepe, pa je župan odgovoril: "O tem pa se bomo še pogovorili."
