Igor Selan
Županski kandidat SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev Matevž Frangež napoveduje razvojni preobrat mesta. Svoj program za obdobje 2026–2030 z naslovom Novi Maribor, mesto za živeti, delati in uspeti je danes predstavil v Kinu Udarnik, kjer si je zavezništvo treh strank uredilo predvolilni štab. V ospredje postavlja tri prednostne cilje, gospodarski razvoj, stanovanjsko politiko in izboljšanje življenjskih razmer v vseh delih mesta. A pri tem poudarja, da razvoj ne more biti odvisen le od župana, temveč mora temeljiti na sodelovanju občine, univerze, gospodarstva, civilne družbe ter mestnih četrti in krajevnih skupnosti. "Novi Maribor ne bo rezultat enega človeka, ampak bo rezultat celotne skupnosti vseh nas," je poudaril.
Ne kot dejansko predvolilno obljubo, zgolj kot ambicijo je izpostavil tudi cilj, da v Mariboru v naslednjih desetih letih ustvarimo sto novih podjetij z deset tisoč delovnimi mesti in dodano vrednostjo nad sto tisoč evrov na zaposlenega. Samo za primerjavo, trenutno neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah v Podravju znaša 53.194 evrov, v Sloveniji pa 67.102 evra.
"Nekateri o sodelovanju in povezovanju govorijo, mi smo se že povezali"
Razvojni park na območju letališča
Pri gospodarskem razvoju Frangež opozarja na razvojno zaostajanje Maribora. Med prednostne naloge si je zato zadal pripravo regionalnega razvojnega programa, ki bo predstavljal izhodišče za pridobivanje evropskih sredstev v obdobju 2028–2035. Med konkretnimi projekti, ki bi jih s tem denarjem uresničil, so razvojni park na območju mariborskega letališča, tehnološki park, ki bi omogočil učinkovitejši prenos znanja in inovacij z univerze v gospodarstvo ter projekt Startup City Maribor za podporo zagonskim podjetjem. Obljublja tudi celovit pristop k opremljanju in razvoju poslovnih con, vključno z revitalizacijo dela izmed 300 hektarjev degradiranih zemljišč.
Aktiviranje praznih stanovanj in nova najemna gradnja
Drugi steber programa je dostopnost stanovanj. Frangež opozarja, da mesto trenutno ne gradi javnih najemnih stanovanj, zato bi morala občina po njegovem uporabiti nove finančne instrumente SID banke z državnim jamstvom, da bi lažje zagotovila posojila za njihovo gradnjo.
Ob tem predlaga aktiviranje praznih stanovanj in prilagoditve večjih enodružinskih hiš iz šestdesetih in sedemdesetih let, v katerih bi bilo mogoče oblikovati dodatne stanovanjske enote. Razvijal bi tudi zadružna stanovanja, stanovanjske skupnosti in druge oblike sobivanja, posebej za mlade.
Podvojitev participativnega proračuna
Najobširnejši del Frangeževega programa Novi Maribor je Boljše življenje. V okviru tega se osredotoča na razvoj vseh mestnih predelov, pri čemer bi z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi - tem bi namenil večjo vlogo pri določanju lokalnih razvojnih prioritet - pripravil štiriletni načrt prednostnih izboljšav, od otroških igrišč, parkov in športne infrastrukture do cest in pločnikov. Podvojil bi tudi sredstva participativnega proračuna.
Med predlogi so tudi obnova vsaj enega vrtca na leto, gradnja vrtcev za potrebe novih naselij in postopno zagotavljanje ustreznih telovadnic ob šolah. Za starejše napoveduje širitev pomoči na domu, mrežo dnevnih centrov, brezplačne prevoze do zdravstvenih storitev in prilagajanje stanovanj za čim daljše samostojno življenje. Na področju zdravstva predlaga nadgradnjo zdravstvene postaje Nova vas in ureditev centra za duševno zdravje.
Pomemben del Frangeževega programa je tudi prometna infrastruktura. Pri tem napoveduje prizadevanja za dokončanje južne obvoznice, strokovno presojo možnosti sklenitve mestnega obroča, tudi z morebitnim predorom, ter preboj Puhove in njeno navezavo na Cesto Pariške komune. Predlaga tudi manjše garažne hiše ob mestnem obroču, širitev kolesarskih poti in boljše povezovanje kolesarjenja z javnim potniškim prometom. Za obnovo cest in pripadajoče infrastrukture bi v dogovoru z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi določil sedemletni program prioritet.
O sežigalnici na zavezujočem referendumu
Pri energetiki je ena od pomembnejših napovedi zavezujoč referendum o sežigalnici, pri čemer bi občani pred tem bili deležni obširnih strokovnih in širših javnih razprav. Na področju okolja napoveduje nove mestne nasade in parke, zaščito vodnih virov ter širitev merilnih mest za spremljanje kakovosti zraka in vode, pri čemer bi bili podatki javno dostopni v realnem času.
Poseben sklop programa je upravljanje občine. Frangež bi uvedel četrtletno obravnavo ključnih razvojnih projektov in izvajanja proračuna, napoveduje tudi večjo preglednost stikov in aktivnosti župana in mestnega vodstva.
Na področju kulture in mladih bi občinske prostore dal v začasno uporabo ustvarjalcem in organizatorjem dogodkov, poenostavil bi dostop do podpor ter spodbudil nastanek novega mednarodno prepoznavnega mestnega festivala. Turistično ponudbo pa bi razvijal s povezovanjem s Pohorjem in širšo Štajersko ter z aktiviranjem prostora ob Dravi. "Nekateri o sodelovanju in povezovanju govorijo, mi smo se že povezali. Nekateri o oživljanju mestnih prostorov govorijo, mi smo jih že oživeli,” je še poudaril Frangež.
