Igor Selan
V Mariboru danes poteka še zadnji dan Evropskega tedna mobilnosti. Tradicionalno je to hkrati dan brez avtomobila, ko so mestni avtobusi za vse uporabnike ves dan brezplačni. Osrednji dogodek dneva je potekal na Glavnem mostu, ki je bil zaradi predstavitve električne flote Marproma med 10.30 in 12.30 uro zaprt za ves promet.
Tokratni dan brez avtomobila je sicer imel za Maribor še posebno simboliko, mestni avtobusni promet namreč letos praznuje 100. obletnico. Prvo mestno avtobusno podjetje je začelo voziti 26. decembra 1926, ko je imel Maribor tri avtobuse in dve liniji, ena je vozila do Celja, druga do Selnice ob Dravi. Sto let kasneje je slika bistveno drugačna, Marpromova flota se namreč vse bolj elektrificira. Kot je povedal direktor Ranko Šmigoc, imajo trenutno že 44 popolnoma elektrificiranih vozil, od tega 33 avtobusov. "Do konca leta pričakujemo še nekaj dodatnih novih vozil, s čimer bomo našo floto elektrificiranih vozil povečali vse do 50 odstotkov," je dejal Šmigoc in hkrati napovedal nadaljevanje digitalizacije, posodabljanje voznega parka in prilagajanje linij.
Do konca leta 5 milijonov potnikov
Čeprav je bila zlata doba mestnega potniškega prometa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je z avtobusnim prometom upravljal še Certus, ki je letno prepeljal kar okrog 25 milijonov potnikov, se uporaba mestnih avtobusov znova povečuje. V prvih osmih mesecih leta so tako Marpromovi avtobusi prepeljali približno 3,099 milijona potnikov, kar je okoli 100 tisoč oziroma 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Do konca leta tako pričakujejo, da se bo številka ustavila tik pod petimi milijoni.
Župan Saša Arsenovič je ob tem poudaril, da javni promet ni ločen od drugih oblik mobilnosti, temveč je del širšega sistema, v katerem so tudi parkirišča, kolesa, pešpoti in druge možnosti prevoza. Po njegovih besedah je cilj, da Maribor ostane "15-minutno mesto", kjer je mogoče večino vsakodnevnih opravkov opraviti peš, s kolesom ali javnim prevozom. Ob pohvalah elektrifikaciji pa je opozoril tudi na vprašanje financiranja mestnega prometa, saj to ni enakovredno urejeno po vsej državi. Kot primer je izpostavil Ljubljano, ki od države dobi precej več denarja, kot Maribor. Ob tem bi po njegovem mnenju morali v Sloveniji tudi bolje povezati različne oblike javne mobilnosti, od vlakov in medkrajevnih avtobusov do mestnega prometa – ter vzpostaviti enotnejši sistem vozovnic.
Avtobusna postajališča kot kulturna prizorišča
Marprom stoletnico zaznamuje še z več dogodki. Na glavni avtobusni postaji so danes odprli razstavo Maribor na poti, ki prikazuje zgodovino mestnega potniškega prometa, do decembra pa napovedujejo še druge aktivnosti. Med njimi bo tudi projekt, s katerim želijo nekatera avtobusna postajališča spremeniti v prizorišča kulturnega dogajanja. Kultura je sicer na avtobusih bila prisotna že danes. Potnikom so namreč čas potovanja na linijah G1 in G5 popestrili umetniki in kustosi Univerze v Mariboru.
Hkrati so danes na svoj račun prišli tudi kolesarji, Mariborska kolesarska mreža in Zavod PIP sta namreč zanje zjutraj na Glavnem trgu priredila že tradicionalni kolesarski zajtrk.
