Skoraj vsakega drugega mariborskega tretješolca v šolo pripeljejo z avtomobilom

Skoraj vsakega drugega mariborskega tretješolca v šolo pripeljejo z avtomobilom. Delež takšnih prihodov med tretješolci znaša 48,1 odstotka, medtem ko jih brez spremstva odraslih v šolo pride 29 odstotkov. Z odraščanjem se razmerje precej spremeni: med sedmošolci je avtomobilskih prihodov 27,3 odstotka, samostojnih pa že 53,5 odstotka.

To kažejo rezultati ankete o prihodih učencev v mariborske osnovne šole leta 2025, ki jih v gradivu za mestni svet predstavlja Lista kolesarjev in pešcev. Anketa je bila med 7. aprilom in 9. majem izvedena na 18 osnovnih šolah, zajela pa je učence tretjih, petih in sedmih razredov. Evidentirali so 11.098 prihodov in 1018 odsotnosti.

Pri tem ne gre za več kot 11 tisoč različnih učencev, temveč za prihode, zabeležene po posameznih dnevih. Isti otrok je bil lahko v enem tednu evidentiran večkrat in je lahko različne dni v šolo prišel na različne načine.

Avtomobil le malo zaostaja za hojo

Najpogostejša je bila samostojna hoja oziroma prihod s skirojem, rolerji, kotalkami ali rolko. Tako je bilo opravljenih 40,5 odstotka prihodov. Z avtomobilom je bilo opravljenih 36,3 odstotka prihodov, še 1,4 odstotka pa s souporabo avtomobila.

Brez spremstva odraslih je peš, s skirojem ali kolesom prišlo 43,5 odstotka otrok. Precej manj priljubljeno ostaja kolesarjenje. Samostojno je bilo s kolesom opravljenih le tri odstotke prihodov, v spremstvu odraslih pa še 1,1 odstotka.

Z javnim avtobusom je bilo opravljenih 8,1 odstotka prihodov, s šolskim avtobusom ali kombijem 4,4 odstotka, z vlakom pa so v celotni raziskavi zabeležili le pet prihodov.

Na treh šolah več kot polovica prihodov z avtomobilom

Mestno povprečje zakriva velike razlike med posameznimi šolami. Najvišji delež prihodov z avtomobilom so ugotovili na OŠ Kamnica, kjer je znašal 56,4 odstotka. Sledita OŠ Rada Robiča Limbuš s 56,1 odstotka in OŠ Ludvika Pliberška z 52,1 odstotka. Na OŠ Malečnik je bilo avtomobilskih prihodov 49,3 odstotka.

Na drugi strani so največ samostojnih prihodov zabeležili na OŠ Leona Štuklja, kjer je brez spremstva odraslih prišlo 67,8 odstotka otrok. Na OŠ borcev za severno mejo je bil ta delež 64,3-odstoten, na OŠ Slave Klavore 58,6-odstoten, na OŠ Franceta Prešerna pa 58,2-odstoten.

Takšna primerjava sama po sebi še ne pove, zakaj starši otroke ponekod pogosteje vozijo. Na način prihoda vplivajo oddaljenost doma od šole, razpršena poselitev, varnost poti, topografija ter dostopnost javnega in šolskega prevoza. Šol v Kamnici, Limbušu ali Malečniku zato ni mogoče neposredno enačiti s šolami v strnjenem mestnem okolju.

Najprej bi ukrepali pred najbolj obremenjenimi šolami

Lista kolesarjev in pešcev predlaga, naj občina prednostno obravnava šole z največ avtomobilskimi prihodi ter preveri razmere v jutranji konici, varnost pešpoti in možnosti za odlaganje otrok nekoliko dlje od šolskih vhodov. Med predlogi so še umirjanje prometa, ureditev varnih prehodov, izboljšanje kolesarskih povezav ter varnejši dostopi do avtobusnih postajališč.

Posebno pozornost naj bi namenili tretješolcem, pri katerih je delež avtomobilskih prihodov najvišji. Predlagatelji opozarjajo, da bo treba pri spreminjanju navad vključiti tudi starše, ne le otrok. Mestnemu svetu predlagajo, naj občinske službe rezultate uporabijo pri načrtovanju varnih šolskih poti, za najbolj obremenjene šole pa pripravijo posebne ukrepe. Anketa naj bi se ponavljala vsako leto, da bi lahko spremljali spremembe prometnih navad. 

Pred mestnimi svetniki je tako pobuda za nadaljnje delo.