Branka Bezjak
"V nedeljo, 4. oktobra, ob 9. uri vabim vse kolesarje, da se pridružijo na startu na Lentu pri Najstarejši trti ter z menoj odkolesarijo del poti," je na današnji novinarski konferenci Iztok Kočevar, glasbenik, rekreativni športnik, sicer pa zavzeti, dolgoletni prostovoljec Zveze prijateljev mladine Maribor, povabil, da se mu zainteresirani pridružijo na delu poti. "Startali bomo po Dravski kolesarski poti proti Dravogradu, nato v Avstrijo in do Trbiža, kjer bo naš cilj prvega dne. Pred nami je približno 2000 kilometrov oziroma okoli 200 kilometrov na dan," je še povedal. Poglavitni namen akcije je sicer zbiranje prispevkov posameznikov in podjetij za program Omogočimo sanje, v sklopu katerega ZPM Maribor pripravlja tabore za nadarjene otroke. Toda Kočevar pravi, da bi želel, da ljudje ne pomagajo le finančno, ampak naredijo nekaj tudi zase. "Zato vabim vse, da se pridružijo in prekolesarijo del vsak po svojih močeh. Tudi kasneje se mi lahko kadarkoli pridružijo, pri Rimu ali na Siciliji."
Prtljaga na kolesu
Letos se na pot odpravlja sam, lani ga je spremljala ekipa s kombijem, posneli so tudi dokumentarni film. Prtljago bo torej moral voziti s seboj. Sekretar ZPM Božidar Raušl je že izdal skrivnost, da bo Kočevarja na koncu na cilju sicer pričakala manjša ekipa. Za dobro sodelovanje že drugo leto zapored se je zahvalil še Luki Rakuši in njegovemu podjetju Luka's Bike, ki je glavni sponzor akcije, saj zagotovi kolo in servis kolesa, s katerim bo Kočevar opravil pot, ter pomaga pridobiti tudi druge sponzorje. Rakuša je sicer nekdanji tekmovalec v olimpijskem krosu in prav tako nekdanji prostovoljec ZPM. "Upam, da mi bo uspelo z Iztokom nekje opraviti vsaj dve etapi," je dejal še sam.
Zakaj letos kolesarjenje do Palerma? "Med enim kolesarjenjem po severu Italije sem začel razmišljati, zakaj ne bi šel še bolj na jug. Sicilije še nisem obiskal in zdelo se mi je zanimivo, da bi bila to letošnja destinacija. Še en bolj tako hudomušen razlog pa je, da lani, ko smo se vozili po Romuniji, Bolgariji in Turčiji, nisem našel dobre kave. Ker imam rad odlično kavo, sem si rekel: zdaj pa moram v Italijo, kjer je dobra kava skoraj povsod," je pojasnil Kočevar, ki je letos po izboru uredništva medijske hiše Večer prejel tudi naziv Večerov humanitarec Štajerske 2025.
Lani so v okviru dobrodelne akcije zbrali več kot 15.000 evrov in s tem omogočili udeležbo 80 otrokom na taborih za nadarjene otroke Omogočimo sanje v organizaciji ZPM Maribor. Urška Žiger, koordinatorica dejavnosti pri ZPM, je povedala, da programi za nadarjene otroke v šolah sicer obstajajo, vendar pogosto niso izvajani, kakor bi si želeli. "So pa tabori ena od dobrih oblik, kjer lahko otrokom ponudimo dodatna znanja, vsebine in izkušnje, hkrati pa razvijajo tudi pomembne socialne veščine. Čeprav se trudimo, da so cene čim bolj dostopne, si nekateri starši udeležbe še vedno ne morejo privoščiti. Tako nekateri prepoznano nadarjeni otroci ostanejo brez vsebin, s katerimi bi lahko razvijali svoje sposobnosti, pridobivali znanje in izkušnje," je pojasnila. Med in po epidemiji je dotok denarja v njihov sklad zelo upadel in program je nekoliko izgubil zagon. Zato so bili veseli, ko je vse skupaj s Kočevarjevo akcijo spet dobilo nov pospešek. "Mnogi se vračajo – pridejo na zimski tabor, nato še na jesenskega. Ko jih ob odhodu in prihodu vidiš zadovoljne in polne vtisov, veš, da jim program daje nekaj pomembnega. Zato smo Iztokove lanske odločitve zelo veseli in verjamemo, da bo tudi letošnja akcija uspešna," je še dodala.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi program in aktivnosti Tedna otroka 2026, ki se bo začel dan po začetku dobrodelnega kolesarjenja, 5. in bo trajal do 9. oktobra. Progam bo med 9. in 12. uro na Trgu svobode v Mariboru in sicer bralni maraton, delavnice, gledališke predstave. Vrtce in šole še zmerja vabijo, da se jim pridružijo. Sicer pa je letošnje sporočilo Tedna otroka Dobro jutro, dober dan, naj te spremlja vsak dan. "To je majhna gesta, s katero pa lahko nekomu polepšamo dan, mu pokažemo, da smo ga opazili. Opažamo namreč, da mladi nekako ne znajo več pozdraviti. S tem pa želimo opozoriti, da je torej vsaj tak pozdrav lahko začetek prijetnega pogovora, prijateljstva ali le trenutek, ki nekomu polepša dan," je še dodala Urška Žiger.
