Barbara Bradač
Ko je kardinal Rolandas Makrickas stopil pred vernike v Marijinem svetišču na Gorci, so bile cerkvene klopi že polne, številni obiskovalci pa so mašo spremljali tudi zunaj, pred velikim zaslonom. Med njimi so bili romarji iz različnih krajev, domačini, družine in starejši, ki so jim pri vzponu pomagali prostovoljci.
Kardinal je v pridigi povezal tri na prvi pogled različne dogodke: obnovo pročelja cerkve, praznik Marijinega rojstva in približevanje 800-letnici lavantinsko-mariborske škofije. Njihova skupna nit sta po njegovih besedah Božja zvestoba skozi čas in človekova odgovornost, da varuje ter prenavlja, kar je prejel.
Obnova cerkvene zunanjosti mu je služila kot prispodoba za precej zahtevnejšo prenovo. "Ni dovolj obnoviti tisto, kar je vidno navzven; pustiti moramo, da Gospod prenovi to, kar je v nas," je dejal Makrickas. Poudaril je, da ohranjanje cerkva, izročila in zgodovinske dediščine samo po sebi ni dovolj, če cerkvene skupnosti niso odprte za današnjega človeka. "Najlepše pročelje Cerkve ni tisto iz kamna, temveč obličje skupnosti, ki ljubi," je sklenil to misel. Cerkev bi morala po njegovih besedah pokazati obraz, ki zna sprejeti, ki ne obsoja, preden posluša, in ki zna odpuščati.
Bog rad začenja z majhnimi stvarmi
Kardinal je obisk Gorce povezal tudi s pomenom majhnih krajev in skromnih začetkov. Marijino rojstvo po njegovih besedah spominja, da se velike zgodbe pogosto začnejo neopazno, z ljudmi in kraji, ki se na zemljevidu sveta ne zdijo pomembni. "Bog rad začenja z majhnimi stvarmi," je dejal. Tudi svetišče na Gorci morda ne zavzema veliko prostora, vendar je za generacije vernikov postalo kraj molitve, srečevanja ter prinašanja veselja in trpljenja. Njegova misel je neposredno nagovorila majhno svetišče nad Malečnikom: "Bog ne meri velikosti tako, kot jo merimo mi. On gleda na vero, radodarnost in zvestobo srca."
"Prosi nas za Cerkev s prenovljenim obličjem. Obličjem, ki zna sprejeti, ki ne obsoja, preden posluša, in ki zna odpuščati"
Kaj bodo sedanji rodovi pustili prihodnjim
Ob približevanju 800-letnici škofije je Makrickas opozoril, da obletnica ne sme pomeniti le pogleda v preteklost. Postavil je vprašanje, kaj bodo sedanji rodovi izročili tistim, ki prihajajo za njimi: kakšno vero, upanje, ljubezen do Kristusa in kakšno krščansko pričevanje.
Vernike je pozval tudi, naj se ne bojijo sprememb, težav in negotove prihodnosti. Krščanska zvestoba po njegovih besedah ni pasivno ohranjanje preteklosti, ampak pripravljenost na spremembe in odgovornost za prihodnost.
Dotaknil se je tudi razmer v Evropi, ki se po njegovih besedah znova spoprijema z razdeljenostjo, strahovi in spopadi. Cerkev bi morala biti v takšnem okolju "kvas sloge, sprave in miru".
Od malečniškega hriba do Rima
Makrickas je spregovoril še o duhovni povezanosti Gorce s papeško baziliko Marije Velike v Rimu, katere nadduhovnik je. Malečniško svetišče je bilo z rimsko baziliko povezano junija 2023, papež Frančišek pa mu je podelil možnost popolnega odpustka. "Lepo je pomisliti, da lahko s tega malečniškega hriba naš pogled v mislih seže vse do Rima," je dejal kardinal. Povezava po njegovih besedah spominja, da vera lokalne skupnosti ni osamljena, ampak je del vesoljne Cerkve.
Po maši bo Makrickas blagoslovil prenovljeno zunanjost cerkve, spominsko ploščo dobrotnikov in zidak, ki je bil del zazidave svetih vrat bazilike Marije Velike. V tej baziliki je pokopan papež Frančišek, ki je prav Makrickasu zaupal navodila za pripravo svojega groba.
