Igor Selan
V Mariboru je svoj sedež danes dobilo ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Premier Janez Janša je ob tem napovedal nadaljnje selitve državnih institucij iz Ljubljane, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je poudarila, da je decentralizacija razvojna nujnost. Slovesnosti ob odprtju prostorov so se sicer poleg premierja in ministrice udeležili tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, mariborski župan Saša Arsenovič, nekateri poslanci, državni svetniki, župani in drugi predstavniki lokalnih skupnosti. Gre sicer šele za drugi sedež katerega od ministrstev v Mariboru, prvega je pred slabimi tridesetimi leti tukaj odprlo takratno ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem.
Financiranje občin glede na odstotek BDP
Po besedah premierja Janše bo današnji dogodek dobil nadaljevanje, saj naj bi se v Maribor preselili tudi posamezni oddelki gospodarskega ministrstva in nekaterih drugih državnih institucij, pomembni deli ministrstev pa naj bi bili umeščeni tudi v druge slovenske kraje od Murske Sobote, do Ptuja, Novega mesta in Kopra. V govoru je Janša selitev ministrstva povezal tudi s širšim vprašanjem prihodnosti države in lokalne samouprave. Izpostavil je, da lokalna samouprava okrnjena, saj ni dovolj, da ima v rokah pristojnosti, ampak mora za njihovo izvajanje imeti tudi sredstva. "Tega ni. Zdaj imamo rebalans proračuna in državni zbor bo odločal recimo o tem, kolikšna bo povprečnina za občine. Združenje občin se mora zdaj za denar pogajati z državnim nivojem."
Da bi to presegli, je Janša napovedal spremembo financiranja občin in sicer na način, da bi v ustavo vnesli kolikšen odstotek ustvarjenega bruto družbenega proizvoda (BDP) letno pripada občinam, za kar bodo skušali poiskati ustavno večino. S tem bi olajšali delo županom in občinskim svetom, saj bi ti tako vnaprej vedeli, s koliko sredstvi bodo razpolagali, kar bi končno le omogočilo dolgoročno načrtovanje razvoja lokalne samouprave.
Janša:" Decentralizacija bi koristila tudi Ljubljani"
Po Janševih besedah lokalna raven danes razpolaga z manj kot petimi odstotki ustvarjenega BDP, čeprav se prav na občinski ravni sprejemajo številne odločitve, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi. Ob tem je napovedal tudi prizadevanja za ustanovitev pokrajin z izvornimi pristojnostmi, financiranjem in volitvami. Pokrajine bi bile po njegovem mnenju pomembne tudi zaradi učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev. Slovenija ima po njegovih besedah tudi še precej neporabljenega kohezijskega denarja, za katerega mora zagotoviti tudi lastna sredstva, sedanja ureditev pa je pri tem zlasti za manjše občine pogosto zahtevna.
Kot je še povedal Janša, bi decentralizacija razbremenila tudi Ljubljano, saj bi zmanjšala vsakodnevne prometne tokove proti prestolnici, pritisk na nepremičninski trg in druge posledice centralizacije.
Kirbiš Rojs: Slovenija ni le Ljubljana
Da gre za jasno razvojno sporočilo, da je treba državo decentralizirati, pa je ob selitvi sedeža ministrstva v Maribor dejala ministrica Kirbiš Rojs. Po njenem mnenju policentričnega razvoja Slovenije ni mogoče doseči, če državne institucije ostajajo skoncentrirane v prestolnici. Ob tem je opozorila, da v Ljubljano na delo vsak dan prihaja več kot 140 tisoč ljudi iz drugih občin, takšna centralizacija pa da je nevzdržna: "Kajti Slovenija ni le Ljubljana, je tudi Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Koper in vsak kraj med njimi," je poudarila. Ministrstvo ima poleg Maribora enote tudi v Štanjelu in Ljubljani, v prihodnje pa naj bi jih še okrepili. Trenutno sicer v Mariboru dela 71 ljudi.
Po njenih besedah se razvojne razlike med slovenskimi regijami v zadnjih dveh desetletjih tudi niso zmanjšale, zato decentralizacija ni ideološko, temveč razvojno vprašanje. "Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi. Če se razvijajo vse pokrajine, je močnejša tudi Slovenija kot celota," je dejala. Posebej je poudarila potrebo po drugačnem odnosu med državo in občinami. "Občine ne potrebujejo države, ki jim nalaga nove obveznosti, ampak državo, ki jim pomaga pri njihovem razvoju," je še dejala.
Na vprašanje, ali bodo končno uredili tudi formulo financiranja občin, ki je zdaj do Maribora izrazito nepravična, je ministrica odgovorila: "Nekaj korekcij je na tem področju naredila že prejšnja vlada. Vendar, ko se delajo spremembe, sama vedno rečem, da ne želim nikomur škoditi. Mi želimo regionalnemu nivoju vsekakor dati več sredstev. Bo pa treba poskrbeti tudi za manjše občine, zlasti obmejne, kjer se naselja tudi praznijo."
Stabilno financiranje prinaša lažje načrtovanje
Kako pa napoved premierja o financiranju občin, ki bi bilo vezano na odstotke BDP komentirajo župani? "Odvisno od odstotka in odvisno od tega, kako se bo potem denar razdelil med občine. Upam, da bo delitev vsebovala tudi korektiv za plačilo nalog, ki jih večje občine opravljajo za manjše. Vsekakor pa to pozdravljam, saj je trenutna situacija, ko se morajo občine vsako leto za denar pogajati z državo, nevzdržna," je povedal Arsenovič. Da bi to vsekakor bilo bolj pravično kot zdaj, ko se občine financirajo glede na dohodnino, pa je menil župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak: "Na ta način bi vsekakor lažje načrtovali projekte dolgoročno."
