Aljoša Peršak
Nedavna izjava župana Saše Arsenoviča v Studiu City, da nova mestna oblast razmišlja o štirih novih mostovih, je v Mariboru sprožila zanimivo razpravo o tem, ali so takšni načrti smiselni in realni, pa tudi, kaj bi mesto z njimi pridobilo. Koliko bi stali, kdo bi jih financiral in kdaj bi jih lahko umestili nad Dravo, so v tem trenutku še vprašanja brez odgovorov, za zdaj je znano le, da so v viziji novega župana dve brvi za kolesarje in pešce (na Mariborski otok z desnega brega in ob Starem mostu) ter dva cestna mostova (eden kot podaljšek Prežihove ulice do Valvasorjeve ulice na Studencih in drugi kot podaljšek Mlinske ulice do Pobrežja pri Europarku).
Kliknite TUKAJ ali na infografiko spodaj in preverite osnovne lastnosti devetih mariborskih mostov na Dravi in tudi, kje nova mestna oblast načrtuje postavitev štirih novih mostov.
INFOGRAFIKA!!!
Zakaj bi Maribor potreboval štiri nove mostove oziroma kakšen je razmislek v ozadju nekoliko presenetljive napovedi, smo se pogovarjali z Arsenovičevima najtesnejšima sodelavcema, ki bosta najbrž kmalu imenovana za podžupana - z arhitektom Gregorjem Reichenbergom in doktorjem gradbeništva in strokovnjakom s področja prometne infrastrukture Samom Petrom Medvedom.
Proučili bodo tudi gradnjo predorov
"Na volitvah smo dobili težko nalogo, da uredimo promet na levem bregu Drave v smeri vzhod-zahod. Čeprav Maribor nima tako izrazite prometne problematike, kot jo poznajo nekatera velemesta, in se v prometnih konicah čaka največ 15 minut, je, kot smo napovedali, v načrtu zapiranje mestnega jedra za promet. Že pred volitvami smo se lotili nekaterih scenarijev, kako to urediti, in v ta kontekst sodijo tudi novi mostovi," pojasni Samo Peter Medved. Nova cestna mostova sta sicer samo del celovite rešitve, ki bo morala proučiti možnosti za sistem park & ride, mestne garažne hiše, gradnjo predorov (z Gosposvetske ceste do križišča Partizanske in Titove ter pod Koroško cesto), severno obvoznico in še kaj, našteje Samo Peter Medved.
"Stari most bi lahko imel vlogo Karlovega mostu v Pragi"
Župan Janković zgradil deset novih mostov
Tudi gradnja in obnova mostov je zaznamovala vodenje glavnega mesta Zorana Jankovića, političnega vzornika Saše Arsenoviča. Odkar je leta 2006 postal župan Ljubljane, so v prestolnici države zgradili kar deset novih mostov, še enajst so jih obnovili. "Z gradnjo oziroma prenovo mostov smo zbližali nabrežja in skrajšali razdalje, obenem pa ustvarili nove družabne javne prostore nad reko," so nam ob tem sporočili z ljubljanske občine. S prenovo nabrežij Ljubljanice in postavitvijo novih mostov jim je uspelo oživiti reko prav v delu, ki teče skozi mestno središče.
Notranji prometni obroč
Drugi cestni most iz Mlinske mimo Europarka je bolj dolgoročna rešitev in pomeni alternativo Titovemu mostu. "Ta trenutek imamo visokokapacitetno zmogljiv Titov most, preko katerega gre okrog 40 tisoč vozil dnevno. Za zdaj se Titovemu mostu ne moremo odreči, in če ga želimo enkrat obnoviti, je dobro, da že razmišljamo o alternativi zanj. A ta je časovno najbolj oddaljen," pravi Samo Peter Medved.
Maribor nekaj mora narediti
V mariborskem podjetju Ponting že tri desetletja projektirajo mostove in viadukte. V Mariboru so projektirali Koroški most in Studenško brv, v zadnjih letih pa so sodelovali tudi pri številnih idejah, kje in kako umestiti nove mostove na Dravi. Leta 2007 so izdelali idejno zasnovo za brv ob temeljih železniškega mosta, na lastno pobudo so leta 2011 pripravili zasnovo za brv med tedanjim Kolosejem in Europarkom.
Kaj meni o načrtih župana Saše Arsenoviča, smo zato vprašali solastnika Pontinga Viktorja Marklja. "Če hoče Maribor zapreti mestno jedro za promet, mora nekaj narediti. V mestu se je doslej razmišljalo o kar nekaj peš povezavah preko Drave, bolj zahtevni so cestni mostovi, ker jih je treba smiselno umestiti v prometni sistem. Maribor bi vsekakor moral imeti kvaliteten urbanistični koncept delovanja in razvoja mesta, katerega bistveni del pa je prometni sistem. Potem bi bilo enostavneje planirati in izvajati javne investicije v infrastrukturo (državne in mestne), prav tako zagotavljati prostor in možnosti za privatne investitorje," razmišlja Markelj.
Krožna rekreacijska pot ob Dravi
Najhitreje bi bilo možno realizirati brv za pešce in kolesarje ob Starem mostu, sta prepričana sogovornika. Mariborska občina je že leta 2010 na javnem mednarodnem arhitekturnem natečaju izbrala idejno zasnovo španskih arhitektov, zanjo leta 2012 pridobila gradbeno dovoljenje in tudi znatno evropsko sofinanciranje, a se je leta 2013 z zamenjavo župana mesto temu tedaj okrog štiri milijone evrov vrednemu projektu odreklo. "Vodstvo mariborske občine si bo prizadevalo ta projekt realizirati v primeru enakih pogojev financiranja," zatrjuje Samo Peter Medved in poudarja, da mora Maribor nehati s prakso odrekanja projektom, v katere je v preteklosti vložil veliko energije in denarja. "Projekti so samo dobri ali slabi. Zato dajmo dobre projekte iz preteklosti tudi ceniti in realizirati," poziva Peter Medved.
Denar išče projekte, ne projekti denarja
Ob vseh dolgoročnih načrtih in širšem kontekstu, zakaj Maribor potrebuje štiri nove mostove, je na koncu najbolj pomembno vprašanje, kdo bo projekte plačal in kdaj bodo uresničeni. "Ta trenutek investicijskih vrednosti še ne moremo navesti. V doglednem času bo pripravljen pregled možnosti financiranja teh rešitev, pri katerih se vsekakor računa na razvojna sredstva EU," odgovarjajo iz mariborske občine.
