Organizator 5. Glaserjevega festivala je bila župnija Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik, ob njej pa še Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Pokrajinski arhiv Maribor, OŠ Malečnik in Nadškofijski arhiv Maribor. Častni pokrovitelj je bil Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit. Prvi dan so v Glaserjevem salonu z galerijo odprli razstavo Marko Glaser in knjige. Vse življenje je bil povezan s knjigami; pisal in ustvarjal jih je, izdajal in jih širil med ljudmi. Poleg tega je kot župnik vodil uradne župnijske knjige. Na razstavi, ki sta jo pripravila Nadškofijski arhiv Maribor in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik, so bile na ogled knjige in publikacije, ki pričajo o njegovem življenju. Z interpretacijo Glaserjevega pisma očetu je sodelovala dramska igralka Milada Kalezić, častna članica Župnijske knjižnice Jurija Borešiča.
Drugi dan zvečer je bila na Gorci pri Malečniku spominska sveta maša za Marka Glaserja in položitev venca na njegovo grobnico pred svetiščem. Rojen je bil prav 21. aprila leta 1806 na Smolniku pri Rušah. Slovesno sveto mašo, pri kateri je sodelovala sopranistka Andreja Zakojnšek Krt, otroci in odrasli z uvodi ter darovanjsko procesijo, je vodil nadškof Cvikl. V pridigi je med drugim poudaril, da je bil Glaser osebnost, ki nagovarja s svojo delavnostjo, ki ni bila vidna samo na gospodarskem področju, ampak tudi na pastoralnem, kulturnem in socialnem področju. Predvsem pa je bil poleg bl. A. M. Slomška tudi Glaser zaslužen, da je Maribor ostal slovenski in da je danes eno pomembnejših univerzitetnih središč.
V Slovenski matici v Ljubljani je bila nato 22. aprila razglasitev nagrajencev natečaja za najboljše literarno delo za osnovnošolce. Premierno je bila predstavljena tudi monografija Marko Glaser in njegova izbrana dela. Osrednji dogodek je bil 23. aprila ponovno v Malečniku ter ponovna predstavitev monografije o Glaserju. Veliko delo so opravili: Slovenska matica, župnija Sv. Peter pri Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, OŠ Malečnik, Nadškofijski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor. Gre za pomembno delo na več ravneh (zgodovinsko, kulturno, teološko in tudi sodobno aktualno). Glaserjeva dela (pridige, pesmi, korespondenca) predstavljajo dragocen del slovenske duhovne in kulturne zgodovine. Vse to je sedaj zbrano, urejeno in dostopno širšemu krogu bralcev. Besedila so tudi jezikovno posodobljena. Knjiga omogoča tudi globlje razumevanje Glaserjeve vloge v slovenskem prostoru. Njegova razmišljanja o veri, življenju, smrti, odgovornosti in smislu so univerzalna in še vedno relevantna za sodobnega človeka. Monografija ni le cerkveno delo, ampak prostor dialoga med tradicijo in sodobnostjo. Bil je pomemben sodelavec škofa Slomška in je imel konkretno vlogo pri prenosu škofijskega sedeža v Maribor. Izdaja zato prispeva tudi k boljšemu razumevanju cerkvene in narodne zgodovine 19. stoletja in sovpada z 220. obletnico Glaserjevega rojstva, 5. Glaserjevim festivalom in triletnim obhajanjem 800-letnice mariborske nadškofije.
Ob predstavitvi monografije so bili na ogled tudi dokumenti, vključeni v monografijo. Posebej zanimivi so dopisi o selitvi škofijskega sedeža v Maribor leta 1859. Uradna korespondenca je večinoma v nemškem jeziku, pridige v slovenščini. Starejše pridige so zapisane v bohoričici. Monografijo so predstavili avtorji: mag. Lilijana Urlep, dr. Fanika Krajnc Vrečko, dr. Ignacija Fridl Jarc in malečniški župnik dr. Sebastijan Valentan. V programu so sodelovali glasbeno nadarjeni otroci OŠ Malečnik pod vodstvom Mateja Luketiča.
Čestitko župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča, ki je izpostavil pomen festivala in izrekel pohvalo organizatorjem, je prebral član župnijskega pastoralnega sveta Andrej Perko.
