Barbara Bradač
Center Rotovž mora postati skupna zgodba Maribora, vendar vprašanj o upravljanju javnega denarja ne smemo enačiti z nasprotovanjem kulturi. Tako se je na odprto pismo vodstev treh mariborskih kulturnih zavodov odzval županski kandidat Matevž Frangež, ki se bo na prihajajočih lokalnih volitvah potegoval za vodenje Mestne občine Maribor. V odgovoru, naslovljenem na direktorico Umetnostne galerije Maribor Simono Vidmar, direktorja Mariborske knjižnice Klemna Brvarja in direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavino, je izrazil podporo nastajajočemu kulturnemu središču, hkrati pa poudaril pomen odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi.
Vodstva omenjenih kulturnih zavodov so namreč v sredo na kandidatko in kandidate za mariborskega župana naslovila odprto pismo, v katerem so jih pozvala, naj v predvolilnih razpravah o Centru Rotovž poleg njegove investicijske vrednosti prepoznajo tudi dolgoročne koristi za mesto. Opozorila so, da kultura ni zgolj strošek, temveč naložba v znanje, ustvarjalnost, kakovost življenja in družbeno povezanost. Ob tem so poudarila, da bo treba po zaključku gradnje zagotoviti tudi ustrezne pogoje za kakovostne programe in dolgoročno delovanje ustanov.
Podpora Rotovžu, a tudi zahteva po preglednosti
Frangež se z osrednjim sporočilom pisma strinja. "Center Rotovž mora postati skupna zgodba Maribora. Ne zgodba ene mestne oblasti, enega župana ali enega mandata, temveč zgodba mesta in njegovih ljudi," je zapisal. Po njegovem bo največja vrednost Rotovža v življenju, ki ga bodo vanj vnesli ljudje, ne zgolj v njegovi arhitekturi. V njem vidi priložnost za sodobno knjižnico, nove galerijske prostore, mestni kino in skupnostno središče, ki bo povezovalo različne generacije.
Toda ob podpori projektu izpostavlja tudi vprašanje preglednosti javnih investicij. "Razumem javno pismo o pomenu Centra Rotovž kot potrebno skrb, a vprašanj o upravljanju javnega denarja ne smemo enačiti z nasprotovanjem kulturi," odgovarja direktorici in direktorjema.
Prepričan je, da morajo biti vsi postopki izbire izvajalcev, sodelavcev in drugih partnerjev zakoniti, pregledni in vodeni po jasnih merilih. Enaki standardi bi morali po njegovem veljati za vse javne projekte in kadrovske odločitve, pri katerih se odloča o javnih sredstvih. "Preglednost in odgovornost nista ovira za razvoj kulture, temveč temelj zaupanja vanjo," poudarja Frangež in dodaja: "Moje stališče je jasno: vzpostavitev sodobnega Centra Rotovž brezpogojno podpiram, javni denar pa moramo upravljati odgovorno."
Kdo bo plačeval programe in vzdrževanje?
Medtem ko se gradnja Centra Rotovž približuje zaključku, se vse bolj odpira vprašanje njegovega prihodnjega delovanja. Frangež opozarja, da se z dokončanjem objekta finančne obveznosti mesta ne bodo končale. "Četudi je Center Rotovž že zahteval veliko javnega denarja za izgradnjo, ostajajo odprta vprašanja financiranja vsebin, projektov, vzdrževanja in amortizacije," je zapisal. Vodstvom kulturnih zavodov obljublja podporo pri prizadevanjih, da bi mesto in država prevzela svoj del odgovornosti za zagotavljanje sredstev.
Prav financiranje vsebin in dolgoročno delovanje novega kulturnega središča sta bili tudi med osrednjimi poudarki odprtega pisma. Podpisniki so opozorili, da zgolj novi prostori ne bodo dovolj, če ustanove ne bodo imele pogojev za kakovostne in dostopne programe.
Ne le Rotovž, tudi drugi prazni prostori v mestu
Frangež ob tem poudarja, da kulturne politike ni mogoče graditi zgolj okoli enega velikega objekta. Maribor po njegovem potrebuje širšo vizijo kulturnega razvoja, ki bo povezovala javne zavode, nevladne organizacije, samozaposlene ustvarjalce in ljubiteljsko kulturo.
V programu Zavezništva za Novi Maribor zato napoveduje boljšo sistemsko podporo kulturi in ustvarjalcem, poenostavitev dostopa do podpor ter oživljanje praznih mestnih prostorov. Občinske prostore bi želel omogočiti v začasno uporabo ustvarjalcem in organizatorjem dogodkov. "Ne želim si mesta, v katerem bi vso pozornost namenjali enemu objektu, medtem ko bi drugi prostori propadali ali ostajali prazni," je poudaril. Zavzema se za povezovanje velikih javnih investicij z manjšimi, dostopnimi kulturnimi pobudami po vsem mestu.
Kot del širše kulturne vizije omenja tudi povezovanje umetnosti, znanosti, tehnologije in podjetnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja ter razvoj ustvarjalnih industrij, ki bi lahko prispevale tudi h gospodarskemu razvoju Maribora.
Svoj odgovor je sklenil z mislijo, da kultura potrebuje vizijo in podporo, javne finance preglednost in odgovornost, prazni prostori pa vsebino. "Maribor potrebuje vse troje."
