Barbara Bradač
Na Osrednji mariborski tržnici na Vodnikovem trgu se je ta konec tedna zaključil dvodnevni Festival paradižnika. Pred petimi leti se je začelo z Dnevi paradižnika, pred tremi leti pa je dogodek prerasel v pravi festival. Organizatorji – Mestne nepremičnine, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Združenje pridelovalcev vrtnin – z njim združujejo moči za promocijo lokalne hrane, izobraževanje in druženje.
O najboljšem paradižniku so odločali kar obiskovalci tržnice. Med debeloplodnimi sortami jih je večino prepričal pridelek Erne Skok s kmetije Skok, in sicer sorta Corazon tip albensa. "Vsak dan smo ga lepo pozdravili in zalili," je v šali dejala, nato pa resno dodala: "Pomladi namenim veliko časa temu, da izberem semena sort. Predvsem pa je na naši kmetiji bistvena kakovost, ne količina."
Strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak je pojasnila, da okus paradižnika presoja vsak po svoje, a zmagovalni corazon je imel "pravo razmerje med kislino in sladkorji". Letos so zaradi vročine rastline sicer precej trpele, zato pridelek ni tako izrazitega okusa kot v prejšnjih sezonah, a prav skrb za kakovost je obrodila najboljše sadove. Med češnjevci je zmagala sorta zuccherino Vrtnarstva Mrak.
Kot vedno je bil del festivala tudi izbor najtežjega paradižnika. Medtem ko je lani največji tehtal kar 2,7 kilograma, so letos plodovi dozoreli hitreje, pa tudi vreme jim je bilo manj naklonjeno, zato takšnih orjakov ni bilo. Najtežji paradižnik festivala je pridelal Albin Ribič, njegov plod je tehtal 1,27 kilograma. Drugo mesto je osvojila Olga Šketa (958 g), tretje pa Sonja Rus (820 g).
"Paradižnik sem večkrat pohvalila, da je lep – pa čeprav ni najlepši, je zame najlepši," je v šali povedala Sonja Rus, ki ji na vrtu uspevajo tudi polkilogramski paradižniki. Olga Šketa je izpostavila pomen kakovostnega semena oziroma sadike. Albin Ribič pa je o svojem zmagovalcu razložil: "Nič posebnega mu nisem delal, kar sam je rasel. Vzgojil sem ga iz semena. Ta orjak ni zrasel v rastlinjaku, temveč na prostem, kjer je vsekakor tudi okusnejši. Potreboval pa je dobro oporo." Redno ga je zalival z zalivalko – teh se je, kot pravi, kar nabralo – a če želiš pridelek, si moraš vzeti čas.
Festival kot prostor povezovanja
Festival paradižnika ni le tekmovanje in razstava pridelkov, ampak tudi prostor druženja, predavanj in promocije lokalne hrane. "Zelo si prizadevamo, da bi produkte in pridelovalce približali Mariborčanom. Tržnica je prostor, kjer se ljudje srečujejo in spoznavajo razliko med hrano, kupljeno neposredno pri kmetih, in tisto iz trgovin," je povedala Nataša Matijevič iz Mestnih nepremičnin. Ob paradižniku so v zadnjih letih organizirali še festivale jagod, krompirja in fižola, prihodnje mesece pa napovedujejo še dogajanje, posvečeno bučam in kostanju.
Terenska kmetijska svetovalka za dopolnilne dejavnosti in kmečko družino KGZS Vanesa Žderić poudarja, da so takšni dogodki pomemben primer dobre prakse, saj povezovanje mestnih tržnic, zavoda, lokalnih kmetov in potrošnikov prispeva k trajnostnemu kmetijstvu in krepitvi lokalne prehranske varnosti. "S tem se kmetom odpira neposredni dostop do kupcev, potrošnikom pa zagotavlja kakovostna in sledljiva lokalna hrana. Festival dokazuje, da povezovanje različnih deležnikov ni le promocijska aktivnost, temveč strateški pristop krepitve kmetijstva in podeželja, saj gradi zaupanje, spodbuja sodelovanje ter omogoča dolgoročno konkurenčnost in odpornost lokalnih kmetij."
Festival paradižnika se je tako v treh letih uveljavil kot dogodek, ki združuje stroke, pridelovalce in obiskovalce. V Mariboru je postal barvit opomnik, da ima lokalna hrana prihodnost – in da se dobre zgodbe začnejo prav na tržnici.
