Gregor Grosman
V Mestni občini Maribor se teden mobilnosti danes zaključuje z dnevom brez avtomobila, vožnja z mestnimi avtobusi pa je ves dan brezplačna. In ne samo to. Na linijah G1 in G5 so umetniki poskrbeli, da potniki vožnje z avtobusom ne bodo hitro pozabili. Šlo je za projekt LIFE CARE4CLIMATE - FGPA pod okriljem MOM.
Mestni avtobus G5 je na določenih vožnjah gostil kustose Muzeja narodne osvoboditve Maribor, glasbeniki pa so popestrili vožnjo na liniji G1. Ob 10.20 smo vstopili na avtobus za Tezno, kjer je violinist z lokom po strunah violine izvajal klasično glasbo, ob 11. uri pa je z glavne avtobusne postaje krenila enka s saksofonistom Blažem Švaganom.
"Problem je igrati, ker ves čas trese. S saksofonom morda ni toliko težko, kot če bi imeli kak večji inštrument. Želeli smo v program vključiti tudi kontrabas, a smo se odločili, da raje ne," razlaga Švagan. Potnike je razveseljeval z jazz standardi: "To je program večinoma iz ameriškega repertoarja. Vsi jazzovski glasbeniki to poznajo, mogoče ljudje tudi. Gre za svetovno znane jazz uspešnice."
Kako pa so glasbo na avtobusih sprejeli potniki? "Tega še nisem doživela," je nasmejana igranje violine na obrazu komentirala upokojenka Justina. "To je praznik, danes," je nadaljevala a dodala, da si pa takšne glasbene spremljave ne bi želela ravno vsak dan. Upokojenci se lahko sicer z mestnimi avtobusi vse leto vozijo zastonj, tudi sama se, je pa danes zaznala nekoliko večjo gnečo, kot sicer. "Lahko bi bili avtobusi še bolj izkoriščeni," je dejala. Za G1 še zmeraj pogreša postajališče pri UKC Maribor, je pa zadovoljna, da ima vsaj pri nakupovalnem središču Europark na voljo prehod za pešce. "Za starejše je bilo kar naporno hoditi po tistem hribu."
Tudi Andrej se še ni peljal z avtobusom, na katerem bi v živo igral kak glasbenik. "Nisem iz Slovenije, pa mi je to nekaj novega." Pravi, da je javni prevoz zanj uporaben, redno se vozi v službo, kjer dela kot dostavljavec. Darinko Godec je glasna glasba saksofonista "pregnala" v zadnji del avtobusa-harmonike, kjer nam je povedala, da se tukaj najbolje sedi. "Dopoldne sem se peljala z avtobusom, pa ni bilo v njem nobenega glasbenika," komentira posebno vožnjo. Zamisel se ji zdi zelo dobra in bi jo lahko po njenem mnenju mirno večkrat izpeljali. Zadovoljna je, ko bere, da mestne avtobuse uporablja vse več ljudi, "kar je prav, da ne bo toliko prometa."
Harmonikar Peter Prohart se je projekta udeležil že lani. Na vprašanje, kako drugače je igrati harmoniko v premikajočem se vozilu, Prohart odgovarja: "Malo težje je, kot če si prizemljen. Ampak vseeno se da. Se potrudimo. Ko vidiš te nasmejane obraze ljudi. Dobri odzivi so bili. Nekateri so želeli kar ostati na avtobusu." Zaigral je nekaj svojih skladb, pa tudi druge domače pesmi, "da so lahko ljudje tudi zraven zapeli." "Super je, veselo. Prvič je, da sem to doživela," pa pravi potnica Ilka, ki je zaploskala po koncu vsake skladbe, preden je nasmejana zapustila avtobus ter se odpravila naprej po svojih opravkih.
