Danes dopoldne je v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor zazvenel poseben aplavz. Med krvodajalce, ki so kri darovali že stotič, sta se namreč vpisala kar dva nova "viteza krvodajalstva", Branko Ferk iz Vidma pri Ptuju in Delija Šaćiri iz Maribora. Oba sta v desetletjih nesebičnega darovanja pomagala neštetim bolnikom, ki so za zdravljenje ali preživetje potrebovali transfuzijo krvi.
Vzdušje ob jubilejnem darovanju krvi je bilo daleč od formalnega protokola. Jubilanta so pričakali zaposleni, ki ju spremljajo že vrsto let. Ob stotem darovanju ni manjkalo stiskov rok, toplih besed in iskrenih čestitk. Branko Ferk in Delija Šaćiri sta prejela simbolični darili, obkrožena z nasmejanimi sodelavci centra, ki najbolje vedo, kaj pomeni sto prihodov na odvzem krvi. Takšni jubileji niso le osebni dosežki posameznikov. So opomnik, da zdravstveni sistem vsak dan stoji tudi na ljudeh, kot sta Branko Ferk in Delija Šaćiri, tihih junakih, ki že desetletja dokazujejo, da je humanost mogoče meriti tudi v litrih darovane krvi.
Sto darovanj, sto priložnosti za pomoč
Branko Ferk je prvič kri daroval aprila leta 1986. Kot pravi, ga je k temu vodila predvsem želja pomagati ljudem. "Vedno lahko pomisliš, da nekomu pomagaš. Nikoli ne veš, kdaj boš tudi sam potreboval pomoč," pravi. Posebej se mu je v spomin vtisnil pogovor s sinom njegove sestrične, ki je potreboval transfuzijo krvi. "Rekel mi je: Kaj pa če sem jaz dobil ravno tvojo kri?" Zaradi takšnih trenutkov ostaja zvest krvodajalstvu še danes.
"Dokler bom zdrav in dokler mi bodo dovolili darovati kri, bom prihajal." Priznava, da ga pri odločitvi nikoli niso vodili prosti dnevi ali druge ugodnosti. "Ne oziram se na to. Zdaj niti prostih dni več ne zahtevam. Več mi pomeni občutek, da sem nekomu pomagal." Ob tem pa meni, da bi družba lahko krvodajalce še bolj cenila. Med predlogi omenja tudi določene ugodnosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, saj gre za ljudi, ki desetletja prostovoljno prispevajo k delovanju zdravstvenega sistema.
Začel v vojski, nadaljeval vse življenje
Podobno dolgo pot ima za seboj tudi Delija Šaćiri iz Maribora. Prvič je kri daroval leta 1980 med služenjem vojaškega roka, nato pa tradicijo nadaljeval. "Krvodajalec je bil že moj oče, pa starejši brat, potem pa še jaz," pripoveduje. Kot strojevodja je imel pri delodajalcu vedno podporo za odhod na krvodajalske akcije. "Vedno smo dobili dva prosta dneva. Žal pa slišim, da nekateri delodajalci ne dovolijo niti enega dneva. To ni prav. A če bi sami potrebovali kri, bi jo brez pomisleka pričakovali od drugih," pravi Šaćiri.
Prepričan je, da bi morali mlade s pomenom krvodajalstva seznanjati že v srednji šoli. Sam je bil dolga leta aktiven tudi kot organizator krvodajalcev v mestni četrti, kjer jih je bilo okoli sto. Mladim sporoča preprosto: "Naj se odločijo za krvodajalstvo. To je humanost. Vsak se lahko znajde v položaju, ko potrebuje kri."
Poletje prinaša izzive
V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor ob jubileju obeh krvodajalcev poudarjajo, da so trenutne zaloge krvi zadovoljive, vendar se z začetkom poletja tradicionalno pojavljajo dodatni izzivi. "Prihajajo poletni meseci, ko ljudje odhajajo na dopuste, potrebe po krvi pa ostajajo približno enake skozi vse leto," opozarja vodja procesa zbiranja krvi v Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor Biserka Dvoršič.
Zato poziva vse zdrave ljudi, naj darovanje krvi načrtujejo še pred odhodom na dopust oziroma v času, ko so doma. Določene destinacije lahko zaradi epidemioloških razmer po vrnitvi pomenijo tudi začasno omejitev darovanja krvi. Po njenih besedah v severovzhodni Sloveniji za nemoteno oskrbo bolnikov potrebujejo približno 300 krvodajalcev tedensko. Krvodajalske akcije zato potekajo neprekinjeno, tudi na terenu, kjer jih organizirajo najmanj trikrat tedensko.
