
Na športnem letališču v Skokah, kjer je Letalski center Maribor (LCM), poteka med 12. in 20. julijem državno prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju. Prvič po več desetletjih organizirajo tekmovanje na aktivnem mednarodnem letališču, kar je organizatorjem predstavljajo poseben izziv. Bližina Pohorja pa lahko pozitivno in negativno vpliva na vremenske pogoje. "Zelo ponosni smo, da nam je uspelo skupaj z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor in kontrolo zračnega prometa uskladiti potrebno birokracijo in postopke, da smo uspeli tekmo pripeljati v Maribor," je povedal organizator državnega prvenstva Miha Gosak.
Zadnjih nekaj mesecev je potekala koordinacija z vsemi deležniki, tudi ministrstvom za infrastrukturo in agencijo za civilno letalstvo, da so dobili usklajene postopke in dovoljenja. "Gostimo 29 jadralnih letal z več kot 30 piloti iz celotne Slovenije, ki se bodo pomerili v dveh razredih," je dejal Gosak. Dodal je, da tekmovalce v primeru dobrega vremena čakajo tudi naloge, daljše od 300 kilometrov. "Kar potrebujemo, je v prvi vrsti sonce. Včasih tudi nekaj vetra, a to ni nujno potrebno," razlaga sogovornik.
Boljše vreme, daljša naloga
Pri jadralnem letenju so naloge in uspešnost discipline popolnoma odvisne od vremena, posamezne cilje pa narekujejo dnevne vremenske situacije. "Pogledamo po področjih, na katera bi lahko letali. Kjer je vreme videti najbolj primerno, tja načrtujemo nalogo. Boljše ko je vreme, daljšo nalogo zastavimo," je razkril organizator.


Tako denimo v soboto in nedeljo vreme za letenje ni bilo primerno, letala so ostala na tleh. Prvič so tekmovalci svoje znanje lahko izmerili v ponedeljek, za uspešno izvedbo državnega prvenstva pa so potrebni vsaj trije tekmovalni dnevi. Dobri vremenski pogoji pilotom zagotavljajo, da lahko ostanejo v zraku, pravi Gosak.
Sami stari znanci
Lanski državni prvak Boštjan Pristavec, ki je začel leteti leta 1981 in je do danes nabral več kot 10.500 ur letenja, Zemljo pa je tudi večkrat obkrožil, če bi si pogledali preleteno število kilometrov, je povedal, da je letos konkurenca na prvenstvu zelo podobna lanski. Jadrilice upravljajo bolj ali manj sami stari znanci, pravi: "Slovenski prostor ni zelo velik. Poznamo se, veliko skupaj letimo, tudi kadar niso tekmovanja."


Danes so vsa jadralna letala opremljena s sodobnimi instrumenti, ki so tudi plod slovenskega znanja. Pristavec se spominja, kako so nekoč še uporabljali analogne fotoaparate, barografe in karte. "Tisto, kar je še vedno ostalo prvinsko, je iskanje termike in centriranje termike. Termični steber ni vedno idealno okrogel. Pilot mora poskušati izkoristit kroženje na način, da je čim dlje v predelu dobrega dviganja. Tega inštrumenti še danes ne znajo točno prikazati. Kot pomagalo so, a še zmeraj je treba ročno poiskati te točke. S tega stališča je jadranje še zmeraj neposreden stik z naravo."
Zunajletališki pristanki niso redkost
Pristavčeva jadrilica sodi v odprti razred, razpon kril ima 28,3 metra in je dvosed, zato lahko ima s seboj kopilota. "Sin leti z mano oziroma kdorkoli iz družine. Če je dobro vreme, je dodatna teža zelo dobrodošla, ne smemo pa prekoračiti določene meje," pravi lanski državni prvak. Ker so jadrilice lahko v zraku tudi več ur, ima s seboj zmeraj dovolj vode, od žena nekaterih drugih pilotov pa smo izvedeli, da si nekateri v kokpit vzamejo tudi kakšen prigrizek, banano. Pa da večinoma vsi neradi preveč pijejo, saj je treba potem tudi odtočiti, kar pa v zraku ni tako enostavno.


Če bi se vreme spremenilo in bi bil pilot prisiljen pristati, lahko to stori tudi na travniku ali njivi. Za tako imenovane izvenletališke pristanke sta podravska regija in Prekmurje zelo primerna - tudi v času, ko poteka tekmovanje, so posevki večinoma že požeti. "Dosti polj je primernih za izvenletališke pristanke, ki v jadralnem letenju niso nič nenavadnega. Na tekmah se jih zgodi nekoliko več kot pri normalnem letenju za sprostitev," je pojasnil Gosak. Pristavec pa je dodal, da se je tudi njemu že velikokrat zgodilo, da ni mogel doseči letališča: "Zgodila se je tekma, ko sem se v enem tednu petkrat z njive vračal domov."
Gregor Grosman





