Program ob zaznamovanju praznika mesta, to je 20. oktober, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164, še nikoli doslej ni bil tako bogat, četudi so že prejšnja štiri leta pri programu sodelovali mariborski javni kulturni zavodi in pripravili programe za vse starosti obiskovalcev.
Včeraj so v Pokrajinskem muzeju Maribor tako predstavili kirurginjo Zoro Janžekovič (1918 - 2015) in pripravili posebne oglede v muzeju, tudi v Lutkovnem gledališču Maribor so pripravili vodenje po Minoritih, KUD Študent se je predstavil s folklornim nastopom. Na voljo je bil tudi program za otroke, kakor tudi danes, v soboto, ko so lahko spoznavali dediščino Glavnega trga in nekaterih drugih predelov mesta na zabaven način. V polni beri današnjega programa od sprehodov in predstav, doživetij, ki so bili na voljo, je na zelo dober odziv udeležencev naletelo kolesarsko vodstvo po mariborskih delavskih kolonijah, kar so pripravili v Umetnostni galeriji Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor (PAM).
Kakšnih petdeset kolesarjev je z zanimanjem med postanki pri vsakih od nekdanjih kolonij prisluhnilo direktorici (PAM) Nini Gostenčnik in arhitektki Ani Lovrec Medved, ki sta predstavili ena zgodovinskih kontekst nastanka kolonij, druga bolj arhitekturni vidik. Kako so živeli in zakaj, kako so jih sploh zgradili, je bilo slišati. Da je bilo na poti od Železničarske delavske kolonije, nato do Vurnikove na Taboru ter nato do Hutterjeve delavske kolonije na Pobrežju poskrbljeno tudi za varno vožnjo in udeležbo v prometu, so poskrbeli prostovoljci Mariborske kolesarske mreže. Simona Vidmar Čelik, direktorica UGM, je bila pozitivno presenečena nad tolikšno udeležbo na dogodku, ki ga je spodbudila aktualna razstava o arhitektu Ivanu Vurniku v mariborskem Mestnem parku. Za 25. oktober pripravljajo spet ogled Vurnikove delavske kolonije, katere gradnjo je leta 1928 financirala takratna občina pod županom Alojzijem Juvanom. Stanovanjska stiska v mestu je bila takrat velika, zato je prišlo do nastanka vseh kolonij, pa tudi, da bi podjetja delavce tudi zadržala. Pri Vurnikovi koloniji je bila sicer investitor občina, ki pa je v prvi vrsti gasila vsesplošno pomanjkanje bivališč. Tako je bilo zgrajenih 147 enodružinskih nadstropnih hiš (vsako nadstropje je merilo 27 kvadratnih metrov), kasneje pa še dodatne, skupno 211 hiš. Posebnost kolonije je ne le seveda (nekoč) enoten videz, ampak v tej tudi park z otroškimi igrali, ki je v središču kolonije na Schreinerjeveem trgu.
Čez del dan je bil danes na Lentu mestni kostanjev piknik. Od 10. do 18. ure je bila raznolika ponudba na stojnicah z vini, predvsem z moštom lokalnih vinarjev, medičarjev in ponudnikov hrane. Dogodek so obogatili še z ustvarjalnimi delavnicami za otroke in lutkovno predstavo, zato je bil krog obiskovalcev resnično širok. Seveda so bili v ospredju kostanji. Gregor Bedrač je bil z Mestnimi nepremičninami tudi glavni organizator in pobudnik dogodka. "Lani sem prvič pekel kostanje tukaj pri brvi na Lentu. Že takrat sem dobil zamisel za kostanjev piknik, ampak je bil nekako pozno za izvedbo. Lent je sedaj res lep, zato mislim, da ga je treba izkoristiti, da ljudje pridejo v čim večjem številu in imajo tudi kaj početi. Delamo tudi v Avstriji in tam so tovrstni pikniki po mestih, kjer se na veliko pečejo kostanji in pije mošt, stalnica. Sedaj smo to prenesli tudi v Maribor," je povedal.
Čeprav je bila vrsta pred hiško s pečenimi kostanji ves čas precej dolga, pa so nekateri vendarle ocenjevali, da je cena kostanjev previsoka, za majhno merico (četrt litra) štiri evre. "Že tri leta vztrajamo z isto ceno, čeprav so se nam tudi cene dvignile in lahko rečem, da imamo povsem isto ceno v Avstriji," odgovarja. Pri prodaji se jim pomisleki nekaterih sicer niso poznali: "Pečemo od jutra, nenehno. Spekli smo že toliko, da sem moral že dvakrat po dodaten kostanj, skupno več kot dvesto kilogramov. Tudi delavnice, ki smo jih pripravili za otroke, so bile ves čas polne." Sicer na Lentu kostanj prodajajo od petka do nedelje, vsak dan pa na Glavnem trgu. Nad piknikom je bila navdušena tudi Nataša Matijevič, vodja projektov pri Mestnih nepremičninah.
"S Kostanji Bedrač, ponudniki hrane in pijač ter medarji smo naredili ta dogodek ter povezali vse značilne okuse jeseni. Dogodek je prvič in kolikor sem videla, so gostinci zelo zadovoljni, medarji prav tako. Zadovoljni so tudi obiskovalci, Od tistih, ki so v jutranjih urah, ko so šli do tržnice, do sedaj teh, pred koncem prireditve, so radi postali in kaj poskusili. Lokacija mislim, da je dobra. Upam, da se bo zadeva obdržala, tudi cene stojnic nismo zastavili previsoko, da vidimo, kako bo šlo. Podobno, kakor na Koroški cesti, ko smo začeli z martinovanjem, ki se je nato prijelo. Nekateri od prodajalcev hrane morda niso najbolj zadovoljni, a so morda tudi preveč pričakovali, na sploh pa mislim, da je uspelo," je še komentirala Matijevič. Cene za stojnice so se sicer razlikovale za medičarje 50 evrov, za ostale prodajalce hrane 70, vinarji so morali odšteti 100 evrov.
Jutri se bogat program v okviru Dneva Maribora 2025 nadaljuje. Na voljo so avtobusni izleti na Osankarico, v Malečnik ter Kamnico in Mariborski otoko. Letošnja posebnost je gotovo nedeljski bobnarski pohod na Pohorje s koncertom na Trikotni jasi ob 12. uri. Na praznični dan, v ponedeljek, pa bodo na petih lokacijah znova koncerti. Celoten program najdete tukaj.
