
V Sloveniji vsak dan nenaden srčni zastoj doživi od tri do pet ljudi. Brez ukrepanja se možnost preživetja z vsako minuto zmanjša za približno deset odstotkov. Pri reševanju življenja je zato ključna tudi hitra dostopnost avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Toda četudi je naprava v neposredni bližini človeka, ki potrebuje pomoč, zdravstveni dispečer zanjo morda sploh ne ve.
Ob letošnjem tednu oživljanja, ki se začenja danes, Dispečerska služba zdravstva zato poziva lastnike in skrbnike defibrilatorjev, naj svoje naprave vpišejo v nacionalno evidenco AED in skrbijo za ažurnost podatkov. Le naprava, ki je vpisana v evidenco (aed.dsz.si), je namreč zdravstvenemu dispečerju vidna med obravnavo nujnega klica. Če ni evidentirana, očividcev do nje ne more usmeriti, tudi če je v neposredni bližini dogodka.
V nacionalni evidenci je trenutno vpisanih 3869 defibrilatorjev, od tega jih je 75,06 odstotka prosto dostopnih 24 ur na dan. Vsaka slovenska občina ima evidentiran vsaj en AED, v zadnjem letu pa so v evidenco dodali 378 novih naprav.
Ob klicu na 112 lahko dispečer pomaga tudi pri uporabi defibrilatorja
Ko nekdo pokliče številko 112 zaradi nenadnega srčnega zastoja, zdravstveni dispečer oceni stanje, prepozna znake srčnega zastoja in očividce po telefonu vodi skozi temeljne postopke oživljanja. Če je v bližini evidentiran defibrilator, lahko enega od očividcev usmeri do naprave in mu pomaga pri njeni uporabi do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči.
"Ob nenadnem srčnem zastoju šteje vsaka minuta. Nove smernice za oživljanje 2025 poudarjajo, da je veriga preživetja najuspešnejša, kadar očividci srčni zastoj prepoznajo hitro, nemudoma pokličejo 112, začnejo s temeljnimi postopki oživljanja ter čim prej uporabijo avtomatski zunanji defibrilator," poudarja Aleksandra Mohar, zdravnica konzultantka Dispečerske službe zdravstva in specialistka urgentne medicine.

Dodaja, da hitro in ustrezno ukrepanje v prvih minutah po srčnem zastoju omogoča ohranjanje pretoka krvi do možganov in drugih vitalnih organov ter pomembno poveča možnost preživetja in dobrega okrevanja bolnika.
Kot opozarja vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink, ni dovolj, da so defibrilatorji nameščeni na številnih lokacijah. Pomembno je, da so podatki o njihovi lokaciji in dostopnosti pravilni in ažurni.
"Vsak dodaten vpis pomeni večjo možnost, da bo AED pravočasno uporabljen, kar lahko bistveno poveča možnost preživetja osebe s srčnim zastojem. Evidenca omogoča hitrejše in učinkovitejše ukrepanje reševalnih služb ter boljšo povezanost vseh deležnikov v verigi preživetja," poudarja Fink. "Vsak pravilno evidentiran AED lahko v kritičnem trenutku pomeni razliko med življenjem in smrtjo," še opozarja.
Pomembno ni le, da je naprava vpisana, ampak tudi, da so podatki pravilni
Kako pomembna je evidenca pri vsakodnevnem delu, pojasnjuje tudi zdravstvena dispečerka Katja Avguštin: "Ko obravnavamo klic zaradi srčnega zastoja, očividce po telefonu vodimo skozi postopke oživljanja in preverimo, ali je v bližini evidentiran AED. Če ga imamo v sistemu, lahko enega od očividcev usmerimo do naprave. Zato je zelo pomembno, da so podatki o lokaciji in dostopnosti AED natančni in ažurni – na terenu namreč šteje vsaka minuta."
Vodja Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana Tina Berčan zato poziva tudi tiste, ki so svoje defibrilatorje že evidentirali, naj preverijo pravilnost podatkov: "Lastnike in skrbnike AED pozivamo, naj preverijo, ali je njihova naprava vpisana v nacionalno evidenco in ali so podatki o njej še vedno pravilni. Pomemben ni le prvi vpis, ampak tudi skrb za ažurnost podatkov o lokaciji, dostopnosti in napravi. Nekaj minut, namenjenih vpisu ali posodobitvi podatkov, lahko v nujnem trenutku pomembno prispeva k hitrejšemu ukrepanju."
Kako vpisati defibrilator v nacionalno evidenco?
Dispečerska služba zdravstva poziva občine, podjetja, društva, organizacije, posameznike ter vse lastnike in skrbnike defibrilatorjev, naj preverijo, ali so njihove naprave evidentirane. Ob tem opozarjajo tudi na pomen rednega preverjanja dostopnosti in brezhibnosti naprav.

Vpis ali posodobitev podatkov sta mogoča na spletni strani aed.dsz.si. Lastniki in skrbniki lahko tam registrirajo napravo ter vnesejo podatke o njeni lokaciji in mestu namestitve, dostopnosti, proizvajalcu in modelu, prisotnosti otroških elektrod ter kontaktu skrbnika. Zaželena je tudi fotografija naprave in mesta namestitve.
Na isti spletni strani je mogoče posodobiti podatke o že evidentiranih defibrilatorjih.
Kot poudarjajo v Dispečerski službi zdravstva, vsak nov vpis in vsaka posodobitev podatkov povečujeta uporabnost evidence v trenutkih, ko šteje vsaka minuta.
Jana Juvan





