Zelena streha v objemu narave in žuboreče vode

Tina Recek Tina Recek
13.03.2019 06:02

Na prizidku grosupeljskega doma za starejše občane je zaživela zelena streha. Na njej ni nikoli dolgčas, tam potekajo domske aktivnosti ali pa se v njeno zavetje kateri izmed stanovalcev zateče po bistre misli.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V objemu strešnega vrta se vrstijo številne domske aktivnosti. V poletnem času bo vabil s kakšnim sladolednim piknikom.
Arhiv Tomaža Bavdeža

Stanovalci in obiskovalci Doma starejših občanov Grosuplje lahko od lanske jeseni svoj dušni mir najdejo v objemu narave na strešnem vrtu. Ta se razprostira na 160 kvadratnih metrih, krasi pa ga pester nabor rastlinskih vrst. Njegova posebnost ni samo zanimiva vegetacija, temveč tudi sproščujoč pogled na bližnji gozd in dostopnost. Zelena streha namreč ni na višini, kot bi morda kdo pričakoval, ampak gre za streho delno vkopanega pritličnega prizidka, v katerem se nahajajo manjši spa in servirni prostori doma. Do nje je mogoče dostopati direktno iz doma ali pa po dovozni poti. Pod zeleno streho se je podpisal mednarodni oblikovalec vrtov in krajine Tomaž Bavdež. Na strešnem vrtu se stanovalci zelo radi zadržujejo, izpostavi vodja splošno-tehnične službe doma Metka Velepec Šajn. "Dopoldne ga zasedejo z aktivnostmi, kot so glasbena, delovna terapija, fizioterapija ali sladoledni piknik, popoldne pa klepetajo z obiskovalci ali zgolj obsedijo in se prepustijo svojim mislim." Le kako se ne bi, saj narava pomirja in blagodejno vpliva na psihofizično počutje. Z namenom, da bodo na vrtu še bolj uživali, se bo po vsej verjetnosti klopem pridružil še kak udoben stol z naslonjalom za udobno branje.

Mednarodni oblikovalec vrtov in krajine Tomaž Bavdež pri svoji stvaritvi ne bi prav ničesar spremenil.
Tina Recek

Dragulj med zimzelenimi rastlinami

Kako je vrt nastajal in kaj vse lahko na njem občudujemo, nam je razložil Tomaž Bavdež. Gradbinci so hidroizolirali streho prizidka in namestili toplotno izolacijo. Kjer so tlakovane površine, je sledila plast gramoza, kjer pa so zasaditvene grede, so na toplotno izolacijo nasuli poseben saditveni substrat za strehe in nato posadili rastline. In ravno izbira rastlin za strešni vrt je Bavdežu predstavljala največji izziv. Na vprašanje, zakaj, je strokovnjak odgovoril: "Ker je bilo treba v pestrem naboru izbrati take, ki so odporne proti vročini in mrazu ter niso strupene in bodeče. Je namreč intenzivna zelena streha, ki ima debelo plast substrata, te je lahko tudi do 70 centimetrov ali več, v tem primeru je je okoli 50 centimetrov, zaradi česar je večja izbira rastlin kot pri ekstenzivni zeleni strehi. Za grosupeljski strešni vrt sem izbral pritlikave bore, stebraste črne bore, gnezdaste smreke, tise, okrasne trave - perjanke, kitajske trstikovce, šaše, mlečke, japonske trdoleske, japonski javor, kačje brade, novozelandski lan. Ta velja za pravi dragulj med zimzelenimi rastlinami. Ker je občutljiv za mraz, nisem bil prepričan, ali se bo čez zimo obdržal. In se je, kar me zelo veseli."

Na tem vrtu je oblikovalec vrtov uporabil veliko iglavcev, stebraste bore, ruševje, srebrne bore. Kombiniral jih je s tisami, ki jih bo strigel v kocke. Vse skupaj je kombiniral tudi z veliko travami.
Jasna Marin

Vodomet kot magnet

Sogovornik je med rastlinjem izpostavil še japonski dren cvetnik. Spomladi ima velike bele cvetove, jeseni pa užitne plodove rdeče barve. Štirje dreni domujejo v koritu iz oksidiranega železa. Ta postaja vse bolj popularen material, saj daje tako rustikalen kot moderen videz. Okoli drena pa je kot zastirka položen zdrobljen kamen, imenovan pohorski lomljenec.
Izziv mu je predstavljala tudi postavitev klopi in rastlin. Zasnoval jih je tako, da se stanovalci na invalidskih vozičkih med njimi lahko premikajo v več smeri in ne samo gor in dol. Njegov glavni adut - žuboreči vodomet - se skriva v kotu, do katerega se pride le, če malo zaokrožimo po vrtu. "Ker je ta predel vrta nekakšen mrtvi kot, do katerega nihče ne bi pristopil, sem se odločil za trik. Vanj sem namestil vodni motiv, ki s svojim šumom vabi kot magnet. Tu pa je še klop, kamor se lahko usedemo in se prepustimo zvoku šumenja vode," razkriva Bavdež skrivnosti svojega dela, pri katerem ne bi prav ničesar spremenil, če bi imel to priložnost.Čar vrtu dajejo tudi natreski, zasajeni v pladnjih in postavljeni na klopi. Te so iz tropskega lesa iroko in kovinskega podstavka. Vsekakor pa zelena streha čarobno zasije zvečer, ko se prižgejo diskretno postavljene luči, ki osvetljujejo drene, vodni motiv in dve gredi.

Vodni motiv - vodomet - je v skritem kotu. Z žuborenjem pomirja vsakogar, ki ga obišče.
Arhiv Tomaža Bavdeža
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta