Tina Recek
Za spremembo razporeditve prostorov se običajno odločimo, če nam obstoječa ni več pogodu bodisi se družina poveča za družinskega člana in je treba iz enega prostora ustvariti dva ali več. Kot razlaga arhitekt Robert Prašnikar iz Studia. a+v, lahko s predelnimi stenami pregrajujemo otroške sobe, spalnice in garderobe, ločujemo dnevne bivalne prostore od spalnih, dnevne sanitarije od kopalnic in podobno.
Na različne načine z različnimi materiali
Pregrajevanja prostorov se lahko lotimo na različne načine in z različnim materiali. Po besedah arhitekta se v večini primerov za popolno pregrajevanje oziroma ločevanje prostorov uporabljajo suhomontažne predelne stene - mavčnokartonske, redkeje pa zidane predelne stene iz opečnih ali porobetonskih zidakov.
Stena z vrati
Predelne stene imajo lahko tudi vrata. Robert Prašnikar iz Studia. a+v pravi, da je razporeditev vrat in sten odvisna od posameznega projekta in vgradnja vrat ni nujno vezana zgolj na predelne stene. V zadnjem času je veliko povpraševanja po izvedbi stenskih oblog, pri katerih so krilna vrata del teh oblog in se od drugih panelov obloge ločijo le po vgrajeni kljuki.
Drsne, vrtljive, zložljive
Predelne stene so lahko fiksne oziroma statične ali premične. Prašnikar pojasni, da so za razliko od statičnih predelnih sten premične drsne, vrtljive, zložljive, omogočajo večjo prilagodljivost prostora glede na želje in potrebe. Pri manjših površinah stanovanj tovrstne učinkovite rešitve predstavljajo dodano vrednost.
Oris postopka izdelave
Kako se lotimo pregrajevanja prostorov z mavčnokartonskimi stenami, podrobneje predstavi direktor podjetja Saint Gobain Rigips in Isover Slovenija Jože Polajner. Po njegovih besedah najprej razmejimo prostor in zarišemo, kje bo stala predelna stena. Nato se lotimo pritrjevanja obodnih pocinkanih kovinskih profilov, imenovanih UW-profili, v tla in strop. To storimo s pomočjo pritrditvenih zabijalcev. Potem v UW-profile vstavimo stenske profile, imenovane CW-profili, ki služijo za pritrjevanje mavčnokartonskih plošč. "Zlato pravilo je, da se UW-profili ne spajajo togo s stenskimi profili, ampak se CW-profili samo vstavijo v UW-profile tako, da jih lahko prosto pomikamo. CW-profili morajo biti en centimeter krajši, kakor je etažna višina prostora, kar je tudi eno izmed zlatih pravil, ki jih je treba upoštevati," izpostavi Polajner. Ob tem dodaja, da ne smemo pozabiti, da je treba na obodne UW-profile, preden jih pritrdimo v tla in strop, nalepiti ločilni akustični trak. Ta izniči neravnine na primarni konstrukciji. S tem preprečuje prehod zvoka in morebitnega požara iz prostora v prostor.
Petindvajset vijakov za eno ploščo
Sledi polaganje plošč, ki jih privijačimo z vijaki. Kot pravi Jože Polajner, na kvadratni meter plošče uporabimo 25 vijakov. Ko jih vijačimo, smo pozorni, da niso privijačeni v isti ravnini. Tako namreč zagotovimo požarno varnost. Naslednje je zapolnjevanja stikov plošč s fugirno maso. V to maso utopimo oziroma namestimo (najbolje) stekleni voal. Bandažna samolepilna mrežica v tem primeru ni dobra izbira, ker je potrebne kar nekaj spretnosti za pravilno obdelavo tako bandažiranega spoja.
Ko se vse skupaj posuši, s fugirno maso pregladimo vse spoje. Nato zopet počakamo, da se masa osuši, in nanesemo gladilno maso čez celotno površino mavčnokartonskih plošč. Tako smo dobili podlago za beljenje. Če želimo imeti izdelek vrhunski, potem na to površino, ki mora biti osušena, nanesemo še en sloj gladilne mase, izdelane na podlagi mavca. Končni izdelek je podlaga brez neravnin ali navideznih neravnin, pripravljena za beljenje.
Sam svoj mojster
Če se postopka izdelave sten iz mavčnokartonskih plošč lotimo po načelu sam svoj mojster, lahko nehote naredimo napako. Jože Polajner poudari, da je pogosta napaka vijačenje plošč v obodne UW-profile. Če se dela lotimo na ta način, lahko (pravzaprav skoraj vedno) začnejo pokati spoji, ker primarna konstrukcija deluje v vse smeri.
Pogosta napaka je tudi, če spoji plošč nad vrati niso zamaknjeni. Nad podbojem morajo biti plošče vertikalno zamaknjene minimalno 25 centimetrov od konca vratnih podbojev, sicer spoji prav tako začnejo pokati. Pozorni moramo biti še na zapolnjevanje stikov, da je fugirna masa dovolj vtisnjena v spoje in voala v fugirno maso. Ključno je, da vstavimo pravo izolacijo, ki bo dušila zvok.
Materiali za suhomontažne stene
Jože Polajner iz podjetja Saint Gobain Rigips in Isover Slovenija našteje materiale, ki jih potrebujemo za suhomontažni sistem izdelave predelnih sten. To so mavčnokartonske plošče, metalni profili iz 0,6 milimetra pocinkane pločevine, vijaki za mavčnokartonske plošče, zidni in stropni pritrdilci za pritrjevanje obodnih profilov na primarno konstrukcijo (kovinski vložki s pribijalci), stekleni voal za bandažiranje stikov, fugirna masa za zapolnjevanje in bandažiranje stikov mavčnokartonskih plošč, gladilna masa za finalno glajenje površine mavčnokartonskih plošč in okolju prijazna barva.
Ni enostavno delo
Na vprašanje, zakaj prihaja do napak, sogovornik odvrne, da med drugim zaradi tega, ker se lotimo izvajanja del, ne da bi se prej pozanimali pri kakšnem od predstavnikov proizvajalcev sistemov, kako se lotiti dela. "To pa zato, ker v večini primerov vsi sami svoji mojstri pristopijo k delu, kakor da je izvajanje suhomontažnih del najbolj enostavna stvar na tem svetu. Večinoma prihaja do napak že ob nakupu potrebnega materiala, saj večina najprej gleda na ceno. Ko se izkaže, da so vgradili neustrezen material, nas kontaktirajo in se izgovorijo, da jim je tako pač svetoval prodajalec. Zato svetujem, naj se kupci posvetujejo s strokovnjakom, ki prihaja iz vrst proizvajalca sistemov, poudarjam sistemov in ne samo nekaterih sklopov." Polajner še priporoča, da prepustimo takšno gradnjo profesionalnemu izvajalcu suhomontažnih sistemov. "Ne najemajte najcenejših, ker ne boste dobili tistega, kar boste plačali. Od izvajalca pa zahtevajte, da pokaže certifikat o permanentnem izobraževanjem in da pozna vse nove in inovativne proizvode oziroma sisteme," opozori Jože Polajner.
Preden zavihamo rokave, ne glede na to, katere predelne stene bodo krasile dom, velja upoštevati nasvet Roberta Prašnikarja, ki veleva, naj bomo pozorni na to, da bodo po spremembi prostori svetli in prijetni, nam bodo v ponos, bivanje v njih pa bo predstavljalo neizmeren užitek.
