Zlatnik poezije, ki ga podeljujejo v Celju v sklopu Veronikine nagrade, namenjen pa je celostnim pesniškim opusom oziroma življenjskemu delu, letos za "ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika" po izboru Katarine Gomboc Čeh in Jane Kvas posthumno prejme nedavno preminula mariborska pesnica in prevajalka Erika Vouk. Slovesna podelitev nagrade bo 25. avgusta na Celjskem gradu.
"Osrednje teme, po katerih pesnica posega in jih raziskuje skozi jezik, so človeške, nadčasovne in obenem otipljive. Prevladujejo ljubezen, čutnost, bolečina, smrt in spomin, ki osmišlja pot do spoznanja o še eni veliki temi, zavesti o minevanju časa. Teme se bralcu približujejo skozi specifično podobje, ki ga gradijo motivi morja, oljk, cipres, galebov in škržatov, s čimer v njeni poeziji poustvarjajo lepoto in melanholijo Mediterana," piše v utemeljitvi, ki so jo posredovali z Mestne občine Celje.
Erika Vouk je po mnenju avtoric izbora in utemeljitve "z mehkobno odločnostjo, kot kaplja vode, ki brez naprezanja, a z zaupanjem v ritem in čas, ustvari kapnik, prodrla v vrh slovenske poezije, pri čemer je ostala zvesta svojemu glasu in doživljanju. In to kljub začetkom ustvarjanja v času, ko slovenski literarno-kulturni prostor pesnicam ni bil posebno naklonjen, obenem pa se je osredinjal predvsem na ustvarjanje v prestolnici."
"Toda Erika Vouk se na to ni ozirala. Kot je o njej povedala njena prijateljica in poznavalka njene poezije Zora A. Jurič, se očarljivost in zadržanost njene osebne drže izkazujeta v poeziji, ki se ne uklanja omejitvam časa in prostora ter je zato klasična, večna," še navaja utemeljitev.
Pesničin prvenec Bela Evridika je izšel leta 1984. Sledile so pesniške zbirke Anima (1990), Belo drevo (2000), Opis slike (2002), Album (2003), Valovanje (2003), Rubin (2008), Lasa pur dir (2013) in zadnja iz leta 2018 Ta dan. Ob poeziji za odrasle se je preizkusila še v poeziji za otroke, ki je izšla v zbirki Nespančki (2013). Njene pesmi so bile prevedene v več jezikov. Nekatere je uglasbil kantavtor Peter Andrej.
Erika Vouk je bila za svoje delo nagrajena z najvidnejšimi slovenskimi priznanji za poezijo in splošni literarni pečat v slovenski književnosti in kulturi. Tako je leta 2024 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2015 pa Glazerjevo nagrado, ki je mariborsko kulturno priznanje za življenjsko delo.
Jenkovo nagrado za pesniško zbirko Opis slike je dobila leta 2002, leta 2004 pa kot prva pesnica Veronikino nagrado za pesniško zbirko Valovanje. Pred tem je bila za nagrado dvakrat tudi nominirana, in sicer leta 2000 za zbirko Belo drevo in leta 2003 za zbirko Album.
Erika Vouk se je rodila 27. februarja 1941 v Mariboru. Študirala je filozofijo in psihologijo. Poleg pesmi je bila tudi avtorica več prevodov, še posebej dramskih. Med prevodi izstopa prevod celotnega Fausta Johanna Wolfganga von Goetheja. Umrla je junija letos.
Tudi lani so zlatnik poezije namenili umrlemu pesniku, Petru Kolšku.
